Slovenske občine se po gospodarskih, demografskih in infrastrukturnih kazalnikih precej razlikujejo. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA), se tudi po prenovljeni metodologiji izračuna razvitosti na vrh lestvice uvrščajo predvsem občine iz osrednje in zahodne Slovenije, medtem ko najnižje vrednosti večinoma dosegajo občine na severovzhodu države.
Med najrazvitejšimi je tudi Ankaran, ki se je uvrstil na tretje mesto, takoj za Trzinom in Mengšem.
Ankaran na tretjem mestu, visoko tudi preostale istrske občine
Po podatkih STA najvišji koeficient razvitosti dosega Trzin z vrednostjo 1,89, sledi mu Mengeš z 1,87. Na tretjem mestu je Ankaran, katerega koeficient presega 1,7.
V skupini občin s koeficientom nad 1,7 so še Bled, Celje in Šempeter – Vrtojba. Tik pod to mejo je Ljubljana.
Med občinami s koeficientom nad 1,5 so tudi Piran, Koper in Izola. Vse štiri istrske občine tako občutno presegajo povprečno razvitost slovenskih občin, ki je pri izračunu določena z vrednostjo 1.
Na nasprotnem koncu lestvice so občine Grad, Trnovska vas in Sveti Tomaž. Najnižji koeficient, 0,12, dosega občina Grad.
Razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo je torej precejšnja, vendar kazalnika ne gre enačiti z neposredno oceno kakovosti življenja prebivalcev.
Kaj pravzaprav pomeni, da je občina razvita?
Koeficient razvitosti občine ni zgolj pokazatelj njene gospodarske uspešnosti. Gre za sestavljen kazalnik, pri katerem država upošteva več različnih podatkov.
STA navaja, da so med njimi gostota naseljenosti, stopnja izobraženosti prebivalcev, delovna aktivnost, bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega in opremljenost s komunalno infrastrukturo.
Pomembno vlogo imajo tudi občinski finančni viri oziroma razmerje med sredstvi, namenjenimi izvajanju zakonskih nalog, in drugimi prihodki.
Država je metodologijo izračuna spremenila leta 2025. Novi kompozitni kazalnik se uporablja za leti 2026 in 2027.
Visoka uvrstitev zato ne pomeni nujno, da občina nima razvojnih težav ali da so njeni prebivalci na vseh področjih v boljšem položaju kot drugod. Pomeni predvsem, da po izbranih statističnih merilih dosega nadpovprečne rezultate.
Zakaj lahko visoka razvitost pomeni manj državnega denarja?
Razvitost občin ni pomembna zgolj za statistične primerjave. Država jo uporablja tudi pri določanju deleža sofinanciranja občinskih investicij.
Občine z višjim koeficientom razvitosti so praviloma upravičene do nižjega deleža državnega sofinanciranja, manj razvite občine pa do višjega.
Po veljavni ureditvi tudi najbolj razvite občine ohranjajo pravico do 60-odstotnega sofinanciranja upravičenih stroškov investicij brez DDV. Občine s koeficientom razvitosti 0,8 ali manj so upravičene do 100-odstotnega sofinanciranja.
Kot poroča STA, je bila prvotna ureditev precej strožja. Po spremembah zakonodaje bi namreč 34 najvišje uvrščenih občin lahko povsem izgubilo pravico do državnega sofinanciranja določenih investicij.
Država je nato na podlagi pripomb občin in ponovne presoje učinkov ureditev spremenila ter sofinanciranje ohranila tudi za najrazvitejše lokalne skupnosti.
Občine opozarjajo na pomanjkljivosti novega izračuna
Spremenjena metodologija je sprožila številne pomisleke, predvsem med občinami, ki so po novem izračunu dosegle bistveno višjo razvitost kot prej.
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so po navedbah STA opozarjali, da izbrani kazalniki ne prikazujejo dovolj celovito dejanskega razvoja posameznih občin. Menijo, da so nekateri kazalniki oblikovani predvsem glede na razpoložljivost statističnih podatkov.
Kritični so bili tudi v Združenju občin Slovenije (ZOS), kjer so izpostavili več domnevnih anomalij.
Med drugim so opozorili, da se lahko manjše in bolj oddaljene podeželske občine znajdejo v istem razredu sofinanciranja kot gospodarsko močnejše mestne občine.
Posebej problematičen se jim zdi vpliv finančnih virov na končni izračun razvitosti.
Občina, ki uspešno pridobiva dodatna sredstva, denimo iz evropskih skladov, lahko zaradi tega doseže višji koeficient razvitosti, posledično pa nižji delež državnega sofinanciranja investicij.
Po mnenju občinskih združenj takšen sistem ne upošteva vedno dejanskih razvojnih potreb posameznih lokalnih skupnosti.
Se bodo pravila ponovno spremenila?
Razprava o ustreznosti kazalnikov razvitosti še ni zaključena.
Kot navaja STA, je prejšnja vlada napovedovala spremljanje učinkov nove metodologije, sedanja koalicija pa je že pred prevzemom oblasti opozarjala na potreabo po spremembah.
Predstavniki Skupnosti občin Slovenije so julija problematiko predstavili ministrici za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Moniki Kirbiš Rojs.
Na ministrstvu po poročanju STA načrtujejo spremembe zakona o financiranju občin, s katerimi bi odpravili nekatere najbolj izpostavljene pomanjkljivosti sedanje ureditve, med drugim tudi pri določanju koeficientov razvitosti.
Kaj podatki pomenijo za slovensko Istro?
Ankaran, Piran, Koper in Izola se po novih kazalnikih uvrščajo med nadpovprečno razvite slovenske občine. Še posebej izstopa Ankaran, ki je na državni lestvici zasedel tretje mesto.
Toda razvitost ni le statistični podatek ali razlog za zadovoljstvo ob visoki uvrstitvi. Od nje je odvisen tudi delež državne podpore, ki jo občine lahko prejmejo za svoje investicije.
Prav zato bo za lokalne skupnosti pomembno, ali bo država v prihodnje ponovno prilagodila metodologijo in kako bodo morebitne spremembe vplivale na financiranje občinskih projektov.
