Slovenija je v nedeljo, 11. oktobra, odločala na štirih referendumih – enem zakonodajnem in treh posvetovalnih. Volivci so se izrekali o spremembah zakona o parlamentarni preiskavi, obveznem RTV-prispevku, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom in volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.
Po zadnjih objavljenih neuradnih podatkih je volilna udeležba znašala približno 54,55 odstotka. Izidi treh referendumov kažejo razmeroma jasno večino, medtem ko je glasovanje o RTV-prispevku praktično izenačeno.
Preobrat pri RTV-prispevku: izid lahko spremenijo še glasovi po pošti
Najbolj napeto ostaja pri vprašanju ukinitve obveznega prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija.
V nedeljo zvečer so imeli manjšo prednost zagovorniki ukinitve, z nadaljnjim štetjem pa se je razmerje obrnilo. Po 99,98 odstotka preštetih glasovnic je proti ukinitvi glasovalo 461.765 volivcev, za ukinitev pa 461.073.
Nasprotniki ukinitve imajo tako prednost 692 glasov. V odstotkih je razlika še posebej majhna: 50,04 odstotka proti in 49,96 odstotka za.
Ker je treba prišteti še glasovnice, oddane po pošti, končnega izida še ni mogoče napovedati. Danes bodo upoštevali glasovnice, prispele po pošti iz Slovenije, 19. oktobra pa še glasove iz tujine.
Novela zakona o parlamentarni preiskavi zavrnjena
Na edinem zakonodajnem referendumu so volivci odločali o uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi.
Proti noveli je glasovalo 51,26 odstotka udeležencev, podprlo pa jo je 48,74 odstotka.
Nasprotniki zakona so dosegli tudi zahtevani zavrnitveni kvorum. Za zavrnitev zakona na zakonodajnem referendumu namreč ni dovolj zgolj večina glasov proti, temveč mora proti glasovati tudi najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
Novela tako glede na dosedanje rezultate ne bo uveljavljena.
Največ podpore pogojevanju socialne pomoči z delom
Med vsemi štirimi referendumskimi vprašanji je največjo podporo dobil predlog, da bi bilo prejemanje denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo povezano z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela.
Predlog je podprlo 60,54 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 39,46 odstotka.
Razlika je znašala 21,08 odstotne točke, kar je največ med vsemi štirimi referendumskimi izidi.
Podporo predlogu so izrazili volivci v vseh osmih volilnih enotah, čeprav so bile med posameznimi volilnimi okraji opazne razlike.
Večina podprla tudi odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav
Na referendumu o volilni pravici tujcev so volivci odločali o ureditvi, po kateri državljani tretjih držav, torej držav zunaj Evropske unije, ne bi več imeli pravice glasovati na slovenskih lokalnih volitvah.
Za takšno ureditev je glasovalo 55,29 odstotka volivcev, proti pa 44,71 odstotka.
Rezultat pomeni, da je večina glasujočih podprla odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah.
Tudi pri tem vprašanju so se pokazale precejšnje razlike med posameznimi deli Slovenije. Medtem ko so v večini volilnih enot podprli odvzem pravice, so mu v volilni enoti Ljubljana Center večinsko nasprotovali.
Visoka volilna udeležba
Nedeljsko glasovanje je zaznamovala tudi razmeroma visoka volilna udeležba. Na volišča se je odpravilo več kot 54 odstotkov volilnih upravičencev.
Po poročanju STA gre za eno najvišjih udeležb na referendumih v zgodovini samostojne Slovenije. Višjo so med drugim zabeležili na posvetovalnih referendumih o vstopu v Evropsko unijo in Nato.
Kaj rezultati pomenijo za nadaljnje odločitve?
Med štirimi referendumi je bil eden zakonodajni, preostali trije pa posvetovalni.
Na zakonodajnem referendumu so volivci odločali o uveljavitvi konkretne zakonske novele. Ker je večina glasovala proti in je bil dosežen zavrnitveni kvorum, je novela zakona o parlamentarni preiskavi zavrnjena.
Drugače velja za tri posvetovalne referendume. Njihovi rezultati niso pravno zavezujoči in sami po sebi ne spreminjajo zakonodaje.
To pomeni, da podpora pogojevanju socialne pomoči z delom ne uvaja samodejno nove obveznosti, prav tako izid referenduma o RTV-prispevku neposredno ne odpravlja ali ohranja obstoječega sistema financiranja. Morebitne spremembe zahtevajo ustrezne zakonodajne postopke.
Na dokončne rezultate bo treba še počakati
Čeprav so razmerja pri treh referendumih precej jasna, bo treba na dokončne rezultate počakati.
Posebej pomembno bo nadaljnje štetje glasov pri referendumu o RTV-prispevku, kjer je razlika med obema stranema izjemno majhna.
Po trenutno objavljenih rezultatih tako kaže na dve večinski podpori in dve zavrnitvi referendumskih predlogov, vendar končna razdelitev pri RTV-prispevku še ni potrjena.
