Po referendumskem glasovanju, ki je potekalo v nedeljo, 11. oktobra, se politične napetosti ne umirjajo. V ospredju razprave se je znašla Državna volilna komisija, na delo katere so predstavniki SDS naslovili več očitkov. Največ vprašanj je sprožilo dogajanje ob objavljanju delnih rezultatov referenduma o ukinitvi obveznega RTV-prispevka.
Predsednik SDS in premier Janez Janša je v torek, 13. oktobra, na družbenem omrežju X napovedal, da bodo v prihodnjih dveh tednih v državni zbor vloženi predlogi zakonodajnih sprememb. Ob tem je omenil tudi možnost postopkov zoper Državno volilno komisijo.
Janša: Izključene niso niti kazenske ovadbe
Janša je v svojem zapisu ocenil, da dogajanje ob referendumu o RTV-prispevku potrjuje pomisleke, na katere je SDS opozarjala že po preteklih državnozborskih volitvah.
Spomnil je na zavrnjene pritožbe svoje stranke po zadnjih volitvah v državni zbor in napovedal nadaljnje ukrepanje.
»V roku 14 dni bodo v DZ zakonske spremembe in eventuelno tudi predlogi za krivdno razrešitev DVK, pa kaka kazenska ovadba ni izključena,« je zapisal Janša.
Kakšne spremembe volilne zakonodaje nameravajo predlagati in katere konkretne kršitve naj bi bile podlaga za morebitne postopke, za zdaj ni pojasnjeno. Iz kabineta predsednika vlade v torek na vprašanja o vsebini napovedanih ukrepov niso podali podrobnejših odgovorov.
Preobrat pri referendumskem izidu sprožil dvome
Med osrednjimi razlogi za nezadovoljstvo v SDS je način, kako so bili v noči po glasovanju objavljeni delni rezultati referenduma o ukinitvi RTV-prispevka.
Podatki na spletni strani DVK so se ponoči nehali javno posodabljati okoli 0.50, naslednja posodobitev pa je sledila šele okoli 6.20 zjutraj.
V vmesnem času se je razmerje med zagovorniki in nasprotniki ukinitve prispevka spremenilo. Medtem ko so v zgodnejših delnih rezultatih bolje kazali zagovorniki ukinitve, so po jutranji posodobitvi prednost prevzeli njeni nasprotniki.
Takšen razvoj dogodkov je sprožil vprašanja o tem, koliko glasovnic je bilo ponoči še nepreštetih in zakaj javnost ni mogla sproti spremljati spreminjanja rezultatov.
Nekateri politični predstavniki in komentatorji so podvomili o možnosti tako izrazitega preobrata. Vendar sprememba delnih rezultatov sama po sebi ne pomeni dokaza o nepravilnostih, saj se lahko razmerje glasov spreminja vse do zaključka štetja.
DVK zavrača očitke o prekinitvi štetja
Na Državni volilni komisiji so pojasnili, da se delo volilnih organov ponoči ni ustavilo.
Po njihovih navedbah so volilne komisije tudi po 0.50 nadaljevale štetje glasovnic in vnašanje podatkov. Razlika je bila v tem, da se javno dostopna spletna stran z rezultati ni osveževala vse do jutranjih ur.
DVK tako razlikuje med dejanskim potekom štetja in prikazovanjem rezultatov javnosti.
Ob tem so poudarili, da referendumski izidi še niso dokončni oziroma uradni. Do njihovega torkovega odziva prav tako niso prejeli nobenega uradnega ugovora na delo volilnih organov.
Janševe napovedi o morebitni krivdni razrešitvi komisije in kazenskih ovadbah niso želeli komentirati.
Aleš Hojs opozoril na domnevna neskladja pri glasovanju
Pomisleki SDS niso povezani zgolj z objavljanjem referendumskih rezultatov. Pozornost so namenili tudi glasovanju na voliščih omnia, kjer lahko volivci, ki se predhodno prijavijo, glasujejo zunaj območja svojega stalnega prebivališča.
Poslanec SDS Aleš Hojs je opozoril na domnevno neskladje med številom oseb, vpisanih v volilni imenik, in številom tistih, ki naj bi glasovali.
Po njegovih navedbah naj bi bilo oddanih več glasov, kot je bilo volivcev v ustrezni evidenci. Zato je izrazil prepričanje, da bi bilo treba podatke ponovno preveriti.
Odprl je tudi vprašanje, ali bi lahko posameznik glasoval dvakrat, najprej na domačem volišču in nato še na volišču omnia.
Za zdaj gre za domneve, ki niso bile potrjene z ugotovitvami pristojnih organov. Morebitne nepravilnosti bi bilo treba dokazati s preverjanjem volilnih imenikov, evidenc glasovanja in druge uradne dokumentacije.
Bi bilo mogoče razrešiti Državno volilno komisijo?
Janševa napoved odpira tudi vprašanje pristojnosti in postopkov, ki urejajo delovanje osrednjega državnega volilnega organa.
Državno volilno komisijo imenuje državni zbor, njeno delovanje pa ureja zakon o volitvah v državni zbor. Sestavljajo jo predsednik, pet članov in njihovi namestniki. Predsednik komisije in njegov namestnik sta imenovana izmed sodnikov vrhovnega sodišča.
Članstvo v komisiji je častna funkcija, medtem ko je direktor službe DVK, ki ga komisija imenuje za petletno obdobje, zaposlen poklicno.
Morebitna razrešitev zato ni zgolj stvar politične odločitve, temveč bi morala temeljiti na ustrezni zakonski podlagi in predpisanem postopku.
Prav tako napoved kazenskih ovadb še ne pomeni, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Za morebitno kazensko odgovornost bi bilo treba ugotoviti konkretna ravnanja, ki bi lahko izpolnjevala zakonske znake kaznivega dejanja.
Očitki na račun DVK niso prvi
Napetosti med SDS in Državno volilno komisijo niso novost.
Stranka je na delovanje volilnih organov opozarjala že po marčevskih državnozborskih volitvah, ko je zahtevala neodvisno strokovno preverjanje informacijskega sistema DVK.
Tokratni referendumski izidi so razpravo znova postavili v ospredje, predvsem zaradi vprašanj o preglednosti objavljanja rezultatov in zaupanju v volilne postopke.
Pri tem je pomembno razlikovati med tehničnimi težavami pri prikazovanju podatkov, morebitnimi organizacijskimi pomanjkljivostmi in dejanskimi nepravilnostmi pri ugotavljanju volilnega izida. Vsaka od teh okoliščin zahteva drugačno preverjanje, morebitna odgovornost pa mora temeljiti na dokazih.
Kaj sledi?
Napoved predsednika vlade za zdaj ostaja na ravni politične izjave. Ali bodo v državni zbor dejansko vloženi predlogi za spremembo volilne zakonodaje oziroma za razrešitev članov DVK, bo znano v prihodnjih dveh tednih.
Odprto ostaja tudi vprašanje, ali bodo očitki SDS dobili formalno nadaljevanje v obliki ugovorov ali kazenskih ovadb.
Za razjasnitev dogajanja bodo pomembni predvsem dokončni referendumski rezultati, uradne evidence glasovanja in morebitne ugotovitve pristojnih organov.
Do takrat ostajajo očitki o nepravilnostih nedokazani, razprava o preglednosti volilnih postopkov pa se iz političnih odzivov seli tudi na vprašanje morebitnih zakonodajnih sprememb.
