Novi zakon o gostinstvu, ki za 14 turistično najbolj obremenjenih občin predvideva omejitev kratkotrajnega oddajanja stanovanj na 60 dni letno, je lokalne skupnosti postavil pred zahtevno nalogo. Če želijo dovoliti daljše obdobje oddajanja, morajo to določiti s posebnim odlokom in svojo odločitev utemeljiti s strokovnimi analizami.
V slovenski Istri so se za podaljšanje obdobja oddajanja odločile vse štiri občine, vendar ne v enakem obsegu.
Koper, Izola in Piran s 270 dnevi, Ankaran s 180
Po podatkih Združenja sobodajalcev Slovenije so občinski sveti v Kopru, Izoli in Piranu že sprejeli odloke, ki za leti 2027 in 2028 dovoljujejo kratkotrajno oddajanje stanovanj do 270 dni na leto. Gre za najdaljše obdobje, ki ga občine lahko določijo v okviru zakonske ureditve.
Drugače so se odločili v Ankaranu, kjer so dovoljeno obdobje omejili na 180 dni letno.
V vseh štirih občinah omejitev velja enotno za celotno občinsko območje.
Razlika je pomembna predvsem za sobodajalce, ki jim turistično oddajanje predstavlja pomemben vir prihodkov. Medtem ko bodo lahko ponudniki v Kopru, Izoli in Piranu dejavnost opravljali večji del leta, bo v Ankaranu dovoljeno obdobje za 90 dni krajše.
Združenje opozarja na pomanjkljive analize
V Združenju sobodajalcev Slovenije menijo, da je država občinam naložila zahtevno nalogo, ne da bi jim zagotovila ustrezne podatke in metodološke usmeritve.
Občine bi morale pri pripravi odlokov med drugim analizirati razmere na stanovanjskem in najemnem trgu, razvoj turizma, število obiskovalcev ter obremenjenost javne in komunalne infrastrukture.
Toda po navedbah združenja v Sloveniji ni dovolj celovitih uradnih podatkov o dejanskem stanju najemnega trga, prav tako naj ne bi obstajala enotna metodologija, s katero bi bilo mogoče jasno ločiti vplive kratkotrajnega oddajanja od drugih oblik turistične dejavnosti.
V združenju trdijo tudi, da nekatere občinske analize same ugotavljajo, da ni mogoče dokazati neposredne vzročne povezave med kratkotrajnim oddajanjem in pomanjkanjem stanovanj oziroma da časovno omejevanje dejavnosti ni nujno učinkovit ukrep za izboljšanje stanovanjske dostopnosti.
To odpira pomembno vprašanje tudi za slovensko Istro, kjer se že vrsto let prepletajo interesi turističnega gospodarstva, lastnikov nepremičnin in prebivalcev, ki opozarjajo na težave pri dostopu do stanovanj za dolgoročni najem.
Zahtevajo preverjanje zakonitosti občinskih odlokov
Združenje je na pristojna ministrstva naslovilo uradni poziv za uvedbo nadzora nad sprejemanjem občinskih odlokov.
Pri nekaterih občinah namreč zaznavajo domnevne nepravilnosti, od pomanjkljivo utemeljenih časovnih omejitev do morebitnega izključevanja javnosti iz postopkov odločanja. Opozarjajo tudi na možnost, da posamezne občine z omejitvami kratkotrajnega oddajanja posegajo na področje prostorskega urejanja mimo za to predvidenih postopkov.
Združenje v sporočilu ne navaja, na katere konkretne občine se posamezni očitki nanašajo, zato teh sumov ni mogoče neposredno povezovati z nobeno od štirih obalnih občin.
»V Združenju sobodajalcev Slovenije razumemo težave občin, ki jih je država z zakonskim izsiljevanjem in birokratskimi pritiski pahnila v nemogoč položaj, vendar pa ta podatkovni vakuum ne more biti izgovor za samovoljo pod krinko statistične megle,« opozarja koordinator združenja Tadej Cotič.
Od ministrstev zahtevajo, naj preverijo zakonitost postopkov in občine ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih pozovejo k popravkom odlokov.
Sobodajalci svarijo pred gospodarsko škodo in tožbami
Po oceni združenja bi strogo omejevanje kratkotrajnega oddajanja lahko povzročilo veliko gospodarsko škodo, ki je ne bi občutili le lastniki nastanitev, temveč tudi drugi ponudniki turističnih storitev.
Posebej opozarjajo na položaj sobodajalcev, ki morajo za ohranjanje aktivnih rezervacijskih kanalov in oglaševanje izpolnjevati zakonske pogoje, povezane z registracijo dejavnosti. Po njihovih navedbah lahko to pomeni celoletno plačevanje prispevkov, čeprav je opravljanje dejavnosti dovoljeno le omejen del leta.
Združenje opozarja tudi na nevarnost pravnih sporov in morebitnih odškodninskih zahtevkov proti občinam in državi, če bi se izkazalo, da so bile omejitve sprejete brez ustreznih strokovnih ali pravnih podlag.
Pomembna odločitev prihaja tudi iz Luksemburga
Dodatno težo razpravi daje pričakovana sodba Sodišča Evropske unije v zadevi Smartflats, ki naj bi bila razglašena v četrtek, 22. oktobra.
Zadeva se nanaša na omejevanje kratkotrajnega oddajanja v povezavi z evropskimi pravili o svobodi opravljanja storitev.
V združenju pričakujejo, da bo odločitev pomembna tudi za presojo slovenskih občinskih odlokov, predvsem glede vprašanja, ali morajo biti omejitve podprte z dokazljivimi podatki in ali so sorazmerne z zastavljenimi cilji.
Kakšne bodo dejanske posledice sodbe za slovensko ureditev, bo mogoče oceniti šele po njeni objavi in pravni presoji.
