Kdo bo sestavil novo vlado?
Po projekcijah rezultatov je študentska lista osvojila približno 53 odstotkov glasov in 141 od skupno 250 poslanskih mandatov, medtem ko je lista Aleksandra Vučića prejela približno 39 odstotkov glasov in 103 mandate. Podatki kažejo, da bo študentska lista lahko sama oblikovala večino v 250-članskem srbskem parlamentu.
Kljub temu sestava nove vlade še ni znana. Študentsko gibanje namreč nima tradicionalne strankarske strukture niti jasno izpostavljenega vodje, ki bi bil že vnaprej določen za predsednika vlade. Med najvidnejšimi imeni je Ilija Srdanović, kardiolog in profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Novem Sadu, ki je vodil volilno listo. Za zdaj pa ni uradno potrjeno, da bo prav on postal novi premier.
View this post on Instagram
Po poročanju BBC-ja se je gibanje pri sestavljanju liste oprlo na strokovnjake z različnih področij, od medicine in gospodarstva do kulture, prava in izobraževanja. Njihova zamisel je, da bi odgovorne funkcije zasedli ljudje z ustreznim strokovnim znanjem, ne zgolj na podlagi strankarske pripadnosti. Kako bo to načelo preneseno v prakso in kdo bo prevzel posamezne resorje, bo jasno v prihodnjih tednih.
Med prvimi desetimi kandidati na listi so poleg Srdanovića še Katarina Stanković, Željko Hubač, Aleksandar Cvetković, Katarina Šćepanović, Adem Mavrić, Miloš Jevtić, Tihomir Stanić, Tatjana Paunović in Milina Marić.
Na širšem seznamu kandidatov so tudi nekdanji guverner Narodne banke Srbije Dejan Šoškić, nekdanji košarkar Dejan Bodiroga, profesorja Jovo Bakić in Zoran Đajić, igralec Tihomir Stanić ter nekdanji atlet Mihail Dudaš. Lista združuje ljudi z različnimi poklicnimi in družbenimi ozadji, ki jih je povezalo nasprotovanje dosedanji oblasti.
Kaj se Srbiji obeta v prihodnjih mesecih?
Največji preizkus za zmagovalno gibanje bo, ali bo lahko protestno energijo pretvorilo v učinkovito vodenje države. Med njegovimi napovedanimi prednostnimi nalogami so boj proti korupciji, krepitev neodvisnosti državnih institucij, izboljšanje delovanja pravosodja, svoboda medijev in dvig življenjskega standarda.
Pomemben izziv bo tudi delovanje institucij, v katerih so se v času Vučićeve oblasti uveljavili kadri, povezani z dosedanjim političnim sistemom. Zamenjava vlade sama po sebi še ne pomeni, da se bodo razmere v državi spremenile čez noč. Nova oblast bo morala dokazati, da lahko svoje obljube uresniči tudi v praksi.
Po uradni razglasitvi rezultatov se mora novi parlament konstituirati v 30 dneh, nato pa ima za oblikovanje vlade še 90 dni. Srbijo obenem čakajo tudi predsedniške volitve, ki morajo biti izvedene najpozneje do 27. decembra 2026, potem ko je Vučić odstopil s predsedniškega položaja.
Zmaga študentske liste tako pomeni konec dolgoletne politične prevlade Aleksandra Vučića, ne pa tudi konca vseh težav, zaradi katerih so se protesti začeli. Naslednje obdobje bo pokazalo, ali bo gibanje, ki je uspelo združiti nezadovoljne volivce, znalo oblikovati stabilno vlado in začeti napovedane institucionalne spremembe.
