Fenoliga je danes majhen otoček, obdan z morjem, pred več kot 90 milijoni let pa je bilo to območje povsem drugačno. Po takratnem obalnem prostoru so se premikali dinozavri, katerih stopinje so se vtisnile v mehke usedline. Te so se skozi milijone let spremenile v kamnino, v kateri so odtisi vidni še danes. Najdišče izvira iz obdobja cenomanija, zgodnjega dela pozne krede.
Po podatkih Javne ustanove Kamenjak je na otočku približno 150 odtisov, ki pripadajo tako rastlinojedim kot mesojedim dinozavrom, piše Dnevnik.hr. Večje, zaobljene in eliptične sledi so pustili sauropodi, štirinožni rastlinojedci z dolgimi vratovi, manjše odtise s tremi prsti pa teropodi. Različne oblike stopinj raziskovalcem omogočajo primerjavo živali, ki so nekoč naseljevale to območje.
Odtise so leta 1975 odkrila slovenski biolog Matjaž Gogala in geolog Rajko Pavlovec. Med najzanimivejšimi je 19,5 metra dolga sled, sestavljena iz 39 zaporednih odtisov štirinožnega rastlinojedca. Takšni nizi raziskovalcem pomagajo ocenjevati velikost živali ter sklepati o načinu in hitrosti njihovega gibanja.
Fenoliga je danes zaščiteno naravno območje, ki privablja ljubitelje narave, potapljanja in paleontologije. Večina obiskovalcev do otočka prispe po morju, organizirano ali z lastnim plovilom.
Po sledeh dinozavrov tudi na kopnem
Kdor se na Fenoligo ne more odpraviti po morju, lahko sledi dinozavrom raziskuje tudi na celini. Na območju Spodnjega Kamenjaka je urejena poučna pot Po poteh dinozavrov, ob kateri so postavljeni modeli prazgodovinskih živali in izobraževalne table. Pot vodi proti rtu Grakalovac, kjer so v kamnini ohranjeni pravi odtisi stopal, stari približno 98 milijonov let. Za raziskovanje območja Javna ustanova Kamenjak posebej priporoča pomlad in jesen.
Istrska zgodba o dinozavrih se nadaljuje tudi na Brionih. Na otočju so odkrili več kot 300 odtisov njihovih stopal, med drugim na rtovih Ploče in Vrbanj na Velikem Brionu. Sledi z rta Ploče je leta 1925 prvi znanstveno opisal avstrijski paleontolog Adolf Bachofen von Echt. Sprva jih je pripisal rastlinojedemu iguanodonu, poznejše raziskave pa so pokazale, da so jih pustili manjši mesojedi teropodi.
Drugačen vpogled v prazgodovinski svet ponuja Multimedijski center Ulika v Balih, kjer so razstavljene fosilne kosti, odkrite na morskem dnu v zalivu Kolone. Medtem ko lahko na Fenoligi in Brionih obiskovalci sledijo odtisom dinozavrov, baljanska zbirka predstavlja tudi njihove ohranjene kostne ostanke.
Fenoliga, Kamenjak, Brioni in Bale tako sestavljajo pomemben del istrske paleontološke dediščine. Njihova najdišča razkrivajo, da je območje, ki ga danes poznamo predvsem po morju, obali in naravnih lepotah, nekoč pripadalo povsem drugačnemu svetu – svetu dinozavrov.
