Kandidati so že na začetku poudarili, da se njihove programske prioritete v veliki meri prekrivajo. Med ključnimi izzivi so izpostavili zagotavljanje dostopnih stanovanj, izboljšanje mobilnosti in javnega prevoza ter razvoj javne infrastrukture. Meira Hot je ob tem napovedala, da bi v primeru izvolitve opravila revizijo dela v zadnjih štirih letih, da bi bilo jasno, kaj je bilo v tem obdobju narejeno. Aktualni župan Andrej Korenika pa je predstavil projekte, ki jih je občina že izvedla, in tiste, ki bi jih želel nadaljevati oziroma uresničiti v novem mandatu.
Palača Trevisini in vprašanje javnega interesa
Precejšen del razprave je bil namenjen palači Trevisini. Kandidati so se spraševali predvsem o okoliščinah prodaje in o tem, ali bi morala nepremičnina ostati v javni lasti. Korenika je pojasnil, da občina svojega stališča glede palače ni spreminjala ter da je svoje negativno mnenje na Upravno enoto podala že dvakrat.
Meira Hot je poudarila, da bi morala biti odločitev o prodaji tako pomembne nepremičnine predmet razprave občinskega sveta. Spomnila je, da je bila palača namenjena kulturnim in izobraževalnim vsebinam. Tudi Žarko Sajič meni, da bi morala takšna stavba ostati v javni lasti, Boštjan Smrekar pa je izpostavil predvsem potrebo po širši razpravi in vključitvi občinskega sveta v odločanje.
»Človek, ki ne ve, kaj bi s palačo Trevisini naredil, je ne bo kupil,« je dejal Sajić.
Razprava je odprla tudi širše vprašanje vodenja občine. Več kandidatov je Koreniki očitalo, da v zadnjih štirih letih drugih političnih akterjev ni dovolj vključeval v odločanje in pripravo pomembnih projektov.
Stanovanja ostajajo ena ključnih tem
Stanovanjska problematika je bila še ena izmed osrednjih tem soočenja. Kandidati so se strinjali, da občina potrebuje nova stanovanja, vendar so se njihovi pogledi razlikovali pri lokacijah, načinu izvedbe in financiranju.
Razprava se je dotaknila načrtovane gradnje stanovanj na območju Košte in v Luciji. Peter Boštjančič je opozoril na pomanjkljivosti projekta in menil, da je bil že v izhodišču napačno zasnovan. Ocenil je, da bi bilo treba ponovno premisliti o lokacijah in poiskati ustreznejše rešitve.
Sajič je opozoril, da nekateri deli občine še vedno nimajo niti ustrezne kanalizacije, zato mora razvoj spremljati tudi gradnja potrebne infrastrukture. Gradnjo novih stanovanj podpira, vendar je po njegovem mnenju ključno vprašanje, kako jih financirati, ne da bi pri tem dodatno obremenili občinski proračun.
Meira Hot je poudarila, da je treba najprej sprejeti občinski prostorski načrt (OPN), saj brez njega ni mogoče dolgoročno in sistematično reševati stanovanjske problematike. Ob tem je kritizirala ravnanje aktualne občinske oblasti in ocenila, da je v zadnjem mandatu prišlo do največje razprodaje nepremičnin v zgodovini občine.
Korenika je očitke zavrnil. Pojasnil je, da so se v občini ukvarjali tudi z obnovo obstoječega stanovanjskega fonda, cest in drugimi projekti, ki so po njegovih besedah čakali na izvedbo več desetletij.
Kaj je bilo v zadnjih štirih letih dobro in kaj ne?
Moderator soočenja Tomaž Perović je kandidate vprašal tudi, kaj bi pri delu aktualne občinske oblasti pohvalili in kaj ji najbolj zamerijo.
Boštjančič je ocenil, da bi bilo nepošteno trditi, da se v zadnjih štirih letih ni nič zgodilo oziroma da izvedeni projekti niso bili dobri. Njegov glavni očitek je povezan s pomanjkanjem transparentnosti. Meni, da bi bilo mogoče marsikatero zadevo izpeljati bolj pregledno, brez afer, ki so spremljale nekatere projekte, med drugim na območju Belokriške ceste in Fiese.
Smrekar je pohvalil predvsem zagnanost občinske ekipe in priznal, da so bili nameni verjetno dobri. Vendar je opozoril, da občini manjka jasna vizija razvoja. »Mladi hitreje hodijo, starejši pa poznamo smer,« je dejal in dodal, da mora občina vedeti, kam želi priti. Kot primer je navedel Fieso.
Sajič je ocenil, da so bili določeni projekti izvedeni, vendar je vprašanje, na kakšen način. Ob tem je opozoril na zadolženost piranske občine.
Meira Hot je med pozitivnimi primeri omenila športno igrišče v Luciji in projekte, ki jih je podprla tudi Socialna demokratska stranka. Kljub temu obžaluje, da je skoraj vsak dober projekt spremljala sporna predzgodba, ki je po njenem mnenju metala slabo luč na sicer koristne naložbe. Napovedala je tudi vzpostavitev spletne strani, na kateri bi občani lahko spremljali napredek občinskih projektov in preverili, v kateri fazi so.
Kandidatka Anja Guzej je pohvalila predvsem razvoj športnih dejavnosti.
Korenika je na očitke odgovoril, da se je občinska uprava trudila in da so rezultati vidni. Očitke o aferah je zavrnil ter poudaril, da so bile po njegovem mnenju številne prijave neutemeljene. »Konstruirate afere,« je očital nasprotnikom.
Sajič je ob tem spomnil, da so bile številne polemike povezane s prostorskimi akti in umeščanjem projektov v prostor, pri čemer sta dva občinska podrobna prostorska načrta (OPPN) tudi padla.
O sodelovanju se strinjajo, pri interventnem zakonu ne
Na vprašanje, ali bi bili po volitvah pripravljeni sodelovati tudi s političnimi nasprotniki, so bili kandidati precej enotni. Boštjančič in Smrekar sta napovedala pripravljenost za sodelovanje z vsemi, Sajič pa je poudaril: »Smo politični nasprotniki, nismo sovražniki.«
Tudi Meira Hot in Guzej sta sodelovanje podprli, Korenika pa je dejal, da je bil vedno naklonjen skupnim projektom.
Bolj različna so bila njihova stališča do morebitne podpore interventnemu zakonu. Boštjančič je poudaril, da njegova strankarska pripadnost pove dovolj. Smrekar je pojasnil, da so njegova osebna prepričanja včasih drugačna od stališč stranke, zato se bo do vprašanja opredelil sam. Sajič je napovedal, da bo odločitev sprejel samostojno, Meira Hot pa je zakonu nasprotovala. Guzej je izrazila delno podporo, Korenika pa je dejal, da se bo odločil glede na svoja politična prepričanja in izkušnje.
Pri Fiesi kandidati bolj ali manj enotni
V razpravi o prihodnosti Fiese so kandidati večinoma izrazili nasprotovanje nadaljnji pozidavi tega območja. Meira Hot je poudarila, da je treba preprečiti gradnjo in območje ohraniti kot zeleno površino. Sajič je dejal, da ga je presenetila količina betona, ki se je pojavila v prostoru, ter izpostavil potrebo po preprečitvi pozidave. Tudi Smrekar je nasprotoval nadaljnji gradnji.
Korenika je ob tem spomnil na ukrepe, ki jih je občina že izvedla. Poudaril je, da so odstranili beton in da so na območju zasadili 58 dreves.
Protipoplavna zaščita in razvoj občine
Luka Cibej je odprl vprašanje meteorne vode in odvajanja vode na območju Korpsa in Popol. Korenika je dejal, da s konkretnim pozivom ni seznanjen, Meira Hot pa je opozorila, da je protipoplavna zaščita ena pomembnejših nalog občine. Po njenem mnenju je treba problematiko obravnavati celostno, ne le na posameznih območjih, temveč v okviru celotne občine. Med potrebnimi ukrepi je izpostavila tudi čiščenje kanalov.
V zaključnem delu soočenja so kandidati predstavili še nekatere svoje prednostne naloge. Guzej je poudarila, da bi morala občinska oblast bolj prisluhniti občanom. Meira Hot bi vzpostavila preglednejši nadzor nad izvedenimi deli in drugače uredila plaže, obenem pa ne bi prodajala občinskih nepremičnin. Sajič bi se najprej lotil sanacije občinskih financ, Smrekar bi več pozornosti namenil urejanju prostora, turizmu in potrebam prebivalcev, Boštjančič pa je poudaril, da mora biti v središču vseh občinskih projektov človek.
»Vsi projekti morajo služiti ljudem,« je poudaril.
Soočenje je tako pokazalo, da se kandidati v marsičem strinjajo glede ključnih razvojnih potreb občine, vendar imajo različne poglede na to, kako jih uresničiti. Največ razhajanj je bilo mogoče zaznati pri oceni dela aktualnega župana, upravljanju občinskega premoženja, prostorskem načrtovanju in transparentnosti odločanja.
