Ko so leta 2007 pri Point Layu prvič zabeležili tako množičen prihod mrožev na kopno, je ob obali počivalo nekaj tisoč samic in mladičev. V naslednjih dveh desetletjih je kraj po besedah Johna Wrosa, ki na Aljaski vodi naravovarstveno organizacijo The Conservation Fund, postal največje tovrstno zbirališče v Severni Ameriki. Toda zakaj se živali iz tako obsežnega morja zgrinjajo prav na ta ozki pas kopnega? Odgovor je povezan tako z umikanjem ledu kot z globino morja pod njim.
Led se umika, hrana ostaja na morskem dnu
Pacifiški mroži prezimujejo v Beringovem morju. Spomladi se samice z mladiči skozi Beringovo ožino odpravijo proti severu, na plitvine Čukotskega morja. Tam se potapljajo do dna, kjer iščejo školjke in druge morske organizme. Na plavajočem ledu so lahko med potopi počivale blizu bogatih prehranjevališč, samice pa so na njem tudi kotile in dojile mladiče.
Pozno poleti se rob ledu zdaj pogosto umakne čez rob celinske police. Nad globljim morjem mrožem led še vedno ponuja prostor za počitek, toda dno pod njim je za iskanje hrane pregloboko, je za CNN pojasnila morska znanstvenica Chelsea Koch z ameriške univerze American University. Samice z mladiči zato vse pogosteje počivajo na obali. Za mrože je izstopanje na kopno običajno. Pri Point Layu izstopa predvsem število živali, ki si morajo deliti isto obrežje.

Odrasla žival, ki tehta do dve toni
Na obali se mroži stisnejo tako tesno, da med njihovimi telesi skoraj ni videti tal. Prav ta bližina je nevarna za najmlajše. Živali lahko preplaši že nizko leteče letalo, plovilo ali obiskovalec, ki se jim preveč približa.
Ko se več tisoč mrožev hkrati požene proti vodi, se mladiči znajdejo na poti odraslih živali, težkih tudi do dve toni. V enem samem takšnem begu lahko pod njimi pogine več sto mladih mrožev.
Deset let do dogovora z lastniki zemljišč
Organizacija The Conservation Fund je sporočila, da je po približno desetletju pogajanj z družbo Cully Corporation, ki ima zemljišča v lasti in pripada tamkajšnji staroselski skupnosti, sklenila dogovor o trajnem varstvu območja. Družba bo v zameno za plačilo trajno omejila nekatere oblike gospodarske rabe. Višine plačila niso razkrili. Dogovor je pomemben tudi zaradi lege zemljišč ob robu aljaškega nacionalnega naftnega rezervata, za katerega se zanima naftna industrija.

Za prebivalce vasi je bilo bistveno, da ohranijo dostop do obale in naravnih virov. Mroži imajo v prehrani in kulturi skupnosti Iñupiaq pomembno mesto že tisočletja. Predsednik upravnega odbora družbe Cully Corporation Willard Neakok je za CNN odločitev pojasnil z mislijo na potomce, ki bodo na tej obali živeli tudi po njih.
Dogovor lahko zmanjša nevarnost na delu poti, kjer so živali posebej ranljive: med počitkom na kopnem in vrnitvijo v vodo. Še tako mirna obala pa samici z mladičem ne more ponuditi tistega, kar ji je omogočala ledena plošča nad plitvino – počivališča neposredno nad hrano.





