Po najnovejših sezonskih napovedih evropske službe Copernicus obstaja večja verjetnost, da bodo temperature v večjem delu Evrope nad dolgoletnim povprečjem. Signal za milejšo zimo je posebej izrazit v jugozahodnem delu celine, medtem ko je za severovzhodno Evropo temperaturna napoved manj zanesljiva.
Več padavin v velikem delu Evrope
Poleg temperatur napovedi nakazujejo tudi možnost bolj namočene zime. Copernicus za večji del Evrope napoveduje več padavin od običajnega sezonskega povprečja, izjema pa so predvsem skrajni severni in južni deli celine.
To bi lahko pomenilo več deževnih obdobij, pogostejše padavinske dogodke in v nekaterih predelih tudi povečano nevarnost poplav. Količina in razporeditev padavin pa se lahko med posameznimi državami precej razlikujeta.
Pozornost meteorologov pritegne tudi polarni vrtinec
Posebno pozornost vzbuja stanje polarnega vrtinca, sistema močnih vetrov v stratosferi, ki običajno zadržuje zelo hladen arktični zrak nad severnim polom. Po poročanju Reutersa je letos začel slabeti nenavadno zgodaj.
Če se polarni vrtinec dodatno oslabi ali poruši, se lahko poveča možnost, da hladen polarni zrak prodre proti jugu in doseže tudi dele Evrope. To bi lahko prineslo izrazitejše ohladitve, zmrzal in sneženje. Vendar oslabitev polarnega vrtinca sama po sebi še ne pomeni, da nas čaka huda zima. Reuters
Vpliv bo imel tudi pojav El Niño
Na vremenske razmere bo lahko vplival tudi El Niño, naravni podnebni pojav, povezan z nadpovprečno toplimi temperaturami površine morja v osrednjem in vzhodnem tropskem Tihem oceanu. Svetovna meteorološka organizacija pričakuje, da bo pojav dosegel vrhunec okoli decembra 2026 in vztrajal tudi v začetku leta 2027. Vpliva na vremenske vzorce po svetu, vendar sam po sebi ne določa, kakšna bo zima v posamezni evropski državi. Reuters +1
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Glede na širše evropske napovedi lahko pričakujemo možnost milejšega zimskega obdobja, vendar to ne izključuje posameznih izrazitih ohladitev. Za Slovenijo bo pomembno predvsem, kako se bodo razporedili padavinski sistemi in ali bodo ob morebitnih prodorih hladnega zraka nastali pogoji za sneženje.
Sezonske napovedi namreč ne morejo zanesljivo napovedati, ali bo na določen dan snežilo v Ljubljani, Mariboru ali na Obali. Za takšne podrobnosti bodo uporabnejše kratkoročne vremenske napovedi v tednih pred posameznimi vremenskimi dogodki.
Za zdaj torej kaže, da bi lahko bila zima 2026/2027 v večjem delu Evrope temperaturno nadpovprečna in ponekod bolj namočena, vendar nas lahko posamezni hladni prodori še vedno presenetijo.




