Karnevali so se ob pustnem času, ki je prevzel naše kraje, kar vrstili in nam so se oglasile prav posebne pustne maske iz Kulturnega društva Korte, ki so se po dolgih 13 letih znova opogumile in sestavile zanimivo skupino etno mask “Maćkare ovvéro štrace sz Kurt.”
Udeležile so se 11. Istrske povorke v Kopru in kot veleva tradicija so se na koledovanje odpravile tudi v zaselke in vasi izolskega podeželja, poleg tega so pozdravile izolskega župana in svojo pot zaključile v domačih Kortah, kjer so jih ljudje z veseljem sprejeli.
Zagotovo pa so pustne maske iz Kort posebne tudi zato, ker so se predstavile v domačem narečju iz Kort, kar je zelo pohvalno, saj je prav narečje tisto, ki ga ljudje velikokrat stigmatizirajo, pa vendar so narečja tista, ki predstavljajo velik del naše kulturne, predvsem pa jezikovne dediščina. Ohranjanje narečij je pomembno, saj je velik del naše identitete, del naše zgodovine in prihodnosti.
Tako so maškare iz Kort o sebi zapisale: “Anka sz Kurt sojo u sabuto u Kupr pršle ane maćkare. Te sojo ble napraulene taku: narpret sojo bli štracarji. Tu lete je ana masa stara maćkara vre ut pradavnine. Je pršla iz subtropskih krajev in se zs Medzopotamje razširla po celen Sredozemlji. Je kukr eno telo, ki razpada – kokošji zombi bi se reklo denes. Ponjer smo jimli strašne može ano žene: štrigo, zludja, vokldka ino moro, ki ponoći masa rada cuca kri. Vse tu so gledli novica ino novico, ki so se anka zvezli u sveti zakon. Zetu je biu ten anka far. Na pir sojo puvable gospuda učitelja, vojaka, ciganko. Ano, de znaste – uni bojo mladen prnesle puno sreće, šoldov eno štemanja.”V knjižni slovenščini: “Tudi iz Kort je v soboto v Koper prišla pustna skupina. Sestavljena je bila tako: najprej so se zvrstili cunjarji, maska izhaja iz subtropskih krajev iz pradavnine in se je iz Mezopotamije razširila po vsem Sredozemlju. Simbolizira razpadajoče telo – danes bi ji rekli “kokošji zombi.” Nato so se zvrstili srhljivi moški in ženski liki: coprnica, hudič, volkodlak in mora, ki ponoči rada sesa kri. Vse to sta opazovala ženin in nevesta, ki sta se zvezala v sveti zakon. Zato je bil tam tudi duhovnik. Na svatbo sta povabila tudi gospoda učitelja, vojaka in ciganko, saj – naj se ve – prav ti prinesejo mladima srečo, obilo denarja in ljubezni.”
