Pred svetovnim dnem Downovega sindroma v društvu Downov sindrom Slovenija opozarjajo na težave pri vključevanju oseb z Downovim sindromom v skupnosti, kot so šola in družina, ter v delo. Čeprav lahko mnogo prispevajo, so pogosto pri vključevanju omejeni, vključujoča družba pa ne sme dopustiti, da kdor koli zaostane, so opozorili v društvu.
Svetovni dan Downovega sindroma bomo obeleževali 21. marca. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – dodaten kromosom na 21 paru kromosomov v vsaki človeški celici. Mednarodna nevladna organizacija Down Syndrome International je za letošnjo temo izbrala geslo Nihče naj ne ostane zadaj.
Na ta dan nevladne organizacije opozarjajo tudi s tem, da vabijo ljudi, naj kot simbol tega dne in v podporo ljudem z Downovim sindromom obujejo pisane kratke nogavice.
V društvu pozivajo, da naj bo svetovni dan Downovega sindroma dan, ko lahko vsi s to genetsko posebnostjo sporočijo skupnosti, kaj lahko prispevajo. Okolje, institucije in država so jih dolžni vključevati na vseh področjih življenja, so zapisali v sporočilu.
Ugotavljajo, da se je povečala ozaveščenost javnosti o ljudeh z Downovim sindromom, njihovih posebnostih in značilnostih. Hkrati pa ostaja cela vrsta vprašanj odprtih. Medtem ko se težava zgodnje obravnave v zadnjem letu urejajo, se vključevanje otrok z Downovim sindromom v redne osnovne šole ne premakne z mrtvega mesta. Odprto je tudi vprašanje zaposlitve ljudi z motnjo v duševnem razvoju in zagotovitev njihove socialne varnosti. Primerno pa ni urejeno tudi vprašanje skrbi zanje v obdobju staranja, opozarjajo.
STA
