Da ni drugega planeta – planeta B, kamor bi se preselili, če Zemljo opustošimo, je v petek, 15. marca, opozorilo več kot 10.000 mladih v osmih slovenskih mestih, ki so se priključili globalnemu gibanju za podnebno pravičnost in ga poimenovali “Podnebni štrajk”. Po vzoru 16-letne švedske dijakinje Grete Thunberg so se protestu proti podnebnim spremembam pridružili mladi iz 123 držav. Prijavljenih je bilo kar 2052 protestov, od tega osem v Sloveniji. Mladi so bili pri podajanju sporočila enotni: »Dovolj imamo uničevanja naše prihodnosti, zahtevamo jo nazaj!«
Več sto protestnikov se je ob 11.55 zbralo tudi na koprskem Titovem trgu.
»Podnebnega štrajka sem se udeležil zato, ker mislim, da je prav, da se mladi zavedamo okoljskih težav. Da nekje končno stopimo skupaj, pokažemo, da nam je mar tudi za prihodnost in za bodoče rodove. Vsak posameznik je zaslužen za skupno rešitev. Če se vsi skupaj zberemo in se potrudimo po svojih najboljših močeh, je jasno, da v slogi je moč,« je povedal eden izmed podpornikov protesta, dijak Gimnazije Koper, Mark Djurašević.
Poleg številnih dijakov in študentov pa je podporo podnebnemu protestu izkazala tudi Primorska študentska organizacija.
»Na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem (ŠOUP) se zavedamo, da podnebne spremembe predstavljajo enega izmed največjih izzivov, s katerimi se sooča svetovno prebivalstvo in se strinjamo, da je potrebno vse družbene deležnike vzpodbuditi k ukrepanju. Kot taki si bomo prizadevali podpreti vsako mladinsko gibanje, katerega cilj je opozarjati na posledice podnebnih sprememb ali pomanjkanje ukrepov, ki bi izničile vplive na ekosistem. Tudi v bodoče bomo opozarjali na posledice globalnega segrevanja, saj menimo, da smo prav mladi tisti del populacije, ki se najresneje zavedamo resnosti posledic, ki jih podnebne spremembe prinašajo ter posledic, ki jih bodo te spremembe prinesle naši prihodnosti,« sporoča Jure Ciglar, predsednik ŠOUP.
Iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost so po protestih sporočili, da so izjemno zadovoljni z visoko udeležbo na “Podnebnem štrajku”. Prav tako so zadovoljni z izkazano pripravljenostjo za sodelovanje s strani predsednika vlade in predsednika državnega zbora. A kot poudarjajo, bodo verodostojnost njunih obljub potrdila šele konkretna dejanja.
Pripravili so 10 zahtev, ki so jih naslovili na vlado in od katere pričakujejo konkretne ukrepe ter takojšnje spremembe:
- Zahtevamo takojšnje razogličenje Slovenije v skladu z omejitvijo rasti globalne temperature na največ 1,5 glede na predindustrijsko dobo.
- Zahtevamo ukrepe za zmanjševanje porabe energije in takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije.
- Zahtevamo dostopen, učinkovit in zelen javni prevoz ter spodbujanje kolesarjenja in pešačenja.
- Zahtevamo ukrepe za spodbujanje sonaravne, lokalno pridelane, polnovredne in pretežno rastlinske prehrane ter povečanje samooskrbe na državnem nivoju.
- Zahtevamo vključitev celostne obravnave okoljskih tematik v učne načrte na vseh ravneh izobraževanja.
- Zahtevamo ukrepe za spodbujanje kvalitetnih in dostojnih zelenih delovnih mest.
- Zahtevamo pravično krožno gospodarstvo, ki ne temelji izključno na zasledovanju rasti bruto domačega proizvoda, temveč upošteva tudi alternativna merila resničnega razvoja družbe.
- Zahtevamo ukrepe za spodbujanje trajnostne, okolju in ljudem prijazne potrošnje in proizvodnje ter skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri.
- Zahtevamo ukrepe za ohranjanje in povečanje biotske raznolikosti ter obnavljanje naravnih habitatov.
- Zahtevamo, da se bremena prehoda na nizkoogljično družbo pravično razporedi – stroške prehoda naj nosijo tisti, ki so krizo primarno povzročili (onesnaževalci, bogati …) in ne šibkejše družbene skupine.
Manca Hribovšek
