Avstrijsko gospodarstvo že vrsto let največ prekomorskega prometa opravi prek Luke Koper, število kontejnerjev pa se je v desetih letih povečalo skoraj za šestkrat, so poudarili na včerajšnjem poslovnem srečanju avstrijskih podjetij v Škocjanskem zatoku. Ob tem so izpostavili pomen dobre železniške povezave, so sporočili iz Luke Koper.
Po podatkih, ki jih vsako leto objavi avstrijski specializirani časopis s področja logistike Verkehr, avstrijsko gospodarstvo že osmo leto zapored največ prekomorskega prometa opravi prav prek koprskega pristanišča.
S 7,1 milijona ton najrazličnejšega blaga je tržni delež Luke Koper na avstrijskem trgu ocenjen na 33 odstotkov. Ključen dejavnik za dobro sodelovanje pa so dobre železniške povezave. Kot izpostavljajo v Luki Koper, imajo z avstrijskimi logističnimi centri že vrsto let vzpostavljene dnevne železniške servise, tako kontejnerske kot za ostale tovore.
“Desetkrat tedensko imamo tako vzpostavljeno kontejnersko povezavo z logističnim centrom v Gradcu, večkrat na teden je možno kontejner prepeljati do Beljaka in Ennsa, od tu naprej pa do ostalih avstrijskih industrijskih središč. Razmerje med cesto in železnico za avstrijski trg je posledično izrazito v korist železnice in znaša 75 odstotkov,” so navedli.
Blago za in iz Avstrije pretovarjajo na vseh terminalih, glede na blagovne skupine pa prednjačijo les, papir, premog, železova ruda in raznovrstno blago, ki potuje v kontejnerjih.
Jadranska pristanišča v Trstu, Kopru in Reki so ključni trgovinski partnerji za avstrijsko gospodarstvo, prihodnje napovedi glede svilene poti, e-trgovine in spletne maloprodaje ter stalnega trenda globalne proizvodnje, prodaje in oskrbovalnih verig pa so le nekateri od trendov, ki opozarjajo, da bo ravnanje z blagom in s tem povezano povpraševanje po inovativnih proizvodih in storitvah, ki povečujejo učinkovitost, postalo vse pomembnejše.
Na včerajšnjem dogodku predstavništva avstrijskega gospodarstva v Ljubljani je sicer sodelovalo 26 avstrijskih podjetij s področja logistike, transporta, informacijskih rešitev in gradbeništva, ki jih tako ali drugače zanima širitev poslovanja ali pa so že vpeti v logistiko severnega Jadrana.
STA