V okviru dneva odprtih vrat je pred časom na občini Piran potekala predstavitev proračuna občinskim svetnikom. Predstavitve se je udeležilo pet svetnikov in predstavniki občinskih uradov, ki so podali nekatere odgovore na svetniška vprašanja. Potrebno je poudariti, da so na piranski občini zmanjšali proračun za 515.000 evrov in ob tem upoštevali amandmaje, ki so bili podani na zadnji občinski seji.
Za ureditev spornega klifa v Fiesi bo po novem proračunu namenjenih 150.000 evrov in ne več 650.000 kot je bilo prvotno mišljeno. 500.000 evrov so namreč prerazporedili glede na vložene amandmaje. Od tega so 200.000 evrov namenili ureditvi cestne infrastrukture in povečali enkratni znesek ob rojstvu otroka iz 150 na 250 evrov, dodatnih 130. tisoč evrov so na podlagi amandmaja namenili turističnemu društvu, 20.000 evrov pa bo, v primeru, da bo tokratni proračun sprejet, namenjenih dejavnostim, ki bodo sledile prijavi za Evropsko prestolnico kulture.
“Proračun se je zmanjšal za 515.000 evrov na račun kreditiranja, saj smo ocenili, da tega kredita ne rabimo – zreducirali smo torej postavko, ki smo jo prvotno namenili domu vodnih športov, kjer je ostalo le še 20.000 evrov, kar pomeni, da letos ureditve doma vodnih športov po vsej verjetnosti ne bo. Upoštevali smo vse tiste predloge oziroma amandmaje, ki so jih svetniki na 4. seji podali in ob tem poskušali biti pozorni na popolnoma vsako postavko. Največ pripomb je bilo na seji predvsem na postavko sanacije klifa, ki smo jo s 650 tisoč evrov zreducirali na 150 tisoč evrov. Kljub temu nam bo uspelo sanirati vsaj toliko, da se bo klif sčistil, skale, ki so kritične se bodo odstranile. Klif bo postavljen pod monitoring za obdobje 3 – 5 let. Kar nekaj denarja, ki smo ga prerazporedili je v novem proračunu namenjenega ureditvi cestne infrastrukture, pa vendar gre pri tem predvsem za “štukanje” lukenj, ampak glede na to, da so to svetniki na zadnji seji izpostavili, smo pač to tudi uredili,” je za OBALAplus povedal piranski župan Đenio Zadković.
Kaj se torej dogaja s klifom?
Na podlagi geomehanskega pregleda in analize celotnega območja ter izdelanega geomehansko-geotehničnega poročila in idejne zasnove zavarovanja brežine so na občini naročili izdelavo projektov za izvedbo, ki vključujejo zavarovanje najbolj kritičnih predelov na način, da bo zagotovljena varnost, obenem pa se bo kar v največji meri ohranjala narava. Projekt predvideva izvedbo različnih tipov lovilnih in varovalnih mrež ob poti, dimenzioniranih glede na višino in velikost padajočih kosov peščenjaka. Namestili bi jih le tja, kjer je nujno potrebno.
Celotno območje klifa so geotehnično pregledali ter izvedli terenske raziskave, vključno z laserskim skeniranjem, inženirsko-geološkim kartiranjem, analizami velikosti kamnitih blokov, meritvami trdnosti kamnin, določitvijo geološko-geotehnčnih karakteristik kamnin in stabilnostnimi analizami.
Na podlagi teh raziskav in analiz so oblikovali predlog sanacije. Izdelana je bila idejna zasnova sanacije, v izdelavi pa je projektna dokumentacija za njeno izvedbo. Zaradi velikosti in višine območja krušljivega klifa – gre namreč za kamne in skale, težke tudi 1,8 tone, ki lahko padajo po brežini z naklonom do 60 stopinj z nekaj deset metrov višine – je zagotavljanje varnosti uporabnikov ključnega pomena, poudarjajo na občini. Prav zato želijo s strokovno izvedbo sanacije začeti čim prej, kar bo omogočilo ponovno odprtje poti, ki je trenutno smrtno nevarna.
Kot ponavadi pri tovrstnih projektih se zatika pri denarju. Celotna vrednost sanacije je po podatkih občine ocenjena na 1,5 do dva milijona evrov.
Proračun po novem težek 30.383.834,44 evrov
Na zadnji seji so svetniki izpostavljali tudi problematiko vrtca Morje, ki je nujno potreben celovite sanacije, vendar v letošnjem proračunu za to ne bo postavke, saj je po besedah piranskega župana v pripravi dokumentacija, preko katere bodo šele izvedeli dejanske vrednosti, ki jih bodo nato umestili v proračun za naslednje leto.
Poleg tega so se na občini po novem zavzeli za to, da bo brezžična (WI-FI) povezava na razpolago vsem, ob tem je župan Đenio Zadković izpostavil, da so stanje omrežja preverjali tudi na terenu in ugotovili, da občina nameni abslutno preveč denarja (od 35 do 40 tisoč evrov na leto) za to kar dobijo, saj je omrežje ponekod zelo slabo in so zato predhodno razmišlajli o ukinitvi le-tega, vendar bodo ne glede na vse v okviru tokratnega predloga proračuna preučili vse možnosti in “WI-FI” bo na voljo zastonj vsem obiskovalcem in turistom Pirana.
Trenutni proračun za leto 2019 v tem trenutku znaša 30.383.834,44 evrov. Od tega je predvidenih 25.259.961,03 evrov prihodkov in 1.441.962 evrov zadolžitve. Več pa v spodnji tabeli.
Že dolgo je znana tudi ambicija piranskega župana, da Piran postane Evropska prestolnica kulture. Ob tem je k sodelovanju povabil še ostale tri obalne župane, ki so ideji o tem, da bi obalne občine nastopile kot regija, zelo naklonjeni. Tako je bil včeraj, po naših podatkih na obisku piranske in koprske občine tudi minister za kulturo Zoran Poznič, ki idejo o tem, da bi za Evropsko prestolnico kulture nastopile vse štiri obalne občine kot enotna regija, podpira. Občina Piran je tako na proračun umestila tudi 20.000 evrov sredstev za izvajanje dejavnosti na tem področju.
“V okviru prirave projekta smo se srečali tudi z Martonom Meherjem, vodjo projekta Veszprem (mesto na Madžarskem, ki je postalo prestolnica kulture), in si z njim izmenjali nekatere dobre nasvete in dobre prakse. Poleg tega je bil nad Obalo, mešanico kultur, kulturne dediščine, ki jo imamo in našo idejo navdušen. Vsekakor moram ovreči očitke, da se tega lotevamo prepozno, saj imamo na razpolago kar 4 mesece za pripravo vsega in naj spomnim, da se je kar nekaj mest, ki so imela praktično že vso dokumentacijo pripravljeno, odločilo za ponovno postavljanje projekta, kar pomeni, da nikakor nismo v velikem zaostanku. Verjamem, da smo zmožni to izpeljati,” je bil jasen Zadković.
Župani obalnih občin so med drugim že pred časom podpisali pismo o nameri, da se bodo skupaj potegovali za naslov Evropske prestolnice kulture.
