Danes obeležujemo dan Zemlje, ki je letos posvečen zaščiti ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.
Darila narave našemu planetu so milijoni vrst, ki jih poznamo in ljubimo, in še številne druge, ki jih moramo šele odkriti. Žal so ljudje nepopravljivo porušili ravnovesje narave, posledica tega in posledica podnebnih sprememb krčenja gozdov, izgube habitatov, tihotapljenja in divjega lova, netrajnostnega kmetijstva, onesnaževanja, pesticidov in številnih drugih dejavnikov, pa je izumiranje različnih živalskih vrst.
Dobra novica je, da lahko stopnjo izginjanja upočasnimo, kar pomeni, da vštevilne ogrožene vrste lahko okrevajo. In vendar je nujno potrebno pri tem, da se ljudje tega zavedamo in pri tem aktivno sodelujemo. Začnemo lahko že pri ločevanju odpadkov. Prav vsi, tako vladne kot nevladne organizacije in vsak poosameznik lahko pripomore za boljši jutri, za podnebno prijaznejši planet.
“Imamo samo en planet, ki si ga delimo z raznovrstno rastlinsko in živalsko populacijo, katere je zaradi našega ravnanja vedno manj. Vse oblike življenja so enakovredne in neprecenljive! Spremenimo naše ravnanje, da na koncu ne ostanemo sami,” je pozval minister za okolje in prostor Simon Zajc.
Zavod RS za varstvo narave je med drugim opozoril na metulje, saj državni monitoring izbranih vrst kaže na zelo negativno stanje vrst, kot so barjanski okarček, strašničin in temni mravljiščar ter gorski apolon. Če se bo sprememba ozračja nadaljevala bomo v naslednjih 10 do 20 letih ostali brez teh vrst metuljev.
Ideja za obeležitev dneva, posvečenega okolju, se je porodila ameriškemu senatorju iz Wisconsina Gaylordu Nelsonu, potem ko je videl posledice ogromnega razlitja nafte v kalifornijski Santa Barbari leta 1969. 22. aprila 1970 se je tako 20 milijonov Američanov podalo na ulice, v parke in avditorije in zahtevalo varno okolje in trajnostno ravnanje z njim. Leta 1990 je bil dan Zemlje prvič globalen. Prihodnje leto bomo proslavili 50. obletnico prvega dneva Zemlje.
