Policijska uprava Koper velja za eno bolj obremenjenih policiskih uprav v Sloveniji. Vztrajno namreč raste število ilegalnih prehodov čez meje in kljub pomanjkanju kadra se uspešno soočajo s temi izzivi. Po besedah Anite Leskovec, predstavnice PU Koper za odnose z javnostmi, so letos v januarju in februarju obravnavali 161 ilegalnih prebežnikov na kopenski meji s Hrvaško, kar je kar za 21 % več kot v enakem obdobju lani. »Marca se je problematika močno povečala, saj je bilo v tem času obranavanih še dodatnih 217 oseb, od katerih prevladujejo državljani Pakistana in Afganistana«, nam je še pojasnila. Za primerjavo: v letu 2018 je bilo v mesecu marcu obravnavanih 93 oseb.
V prvih treh mesecih letošnjega leta beležijo največ ilegalnih prehodov na območju Policijske postaje Ilirska Bistrica, in sicer največ na območju Gomancev, v bližini mejnih prehodov Jelšane in Starod, v bližini mejnega prehoda za obmejni promet Novokračine ter cestne povezave Sušak – Lisac. Takoj na drugem mestu pa je območje Policijske postaje Piran, v bližini mejnih prehodov Sečovlje in Dragonja.
Ker nas je zanimalo, kako poteka delo policije na področju varnosti državne meje ter ilegalnih migracij, smo se za en dan priključili v njihov čisto običajen patruljni pregled zelene meje. S policisti smo se dobili na mejnem prehodu Dragonja in odšli na obhod. V tem delu poteka naša zunanja schengenska meja in policisti jo morajo nadzorovati na podlagi evropske in nacionalne zakonodaje. Policista Luka Rešek in David Ban sta nam povedala, da so prav oni tisti, ki imajo prvi stik pri obravnavi z ilegalnimi migranti, saj jih morajo identificirati in jim zagotavljati varnost.
Pomembno vlogo imajo tudi pri morebitnem vračanju migrantov v sosednje države in pri njihovi nastanitvi. Rešek je pojasnil: »Postopki se razlikujejo glede na to, ali nekdo, ki je ilegalno prestopil mejo, zaprosi za mednarodno zaščito ali ne.« Ko ilegalni migranti zaprosijo za azil, policija izvede le prve postopke, kot je identifikacija, in jih nato preda v obravnavo Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), Direktoratu za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo. MNZ jih namesti v Azilni dom, strokovne službe pa odločajo o posamezni vloženi prošnji. In kaj se zgodi s tistimi, ki ne zaprosijo za mednarodno zaščito? »Za tiste, ki ne zaprosijo za azil, pa policija vodi postopke in aktivnosti za vrnitev v državo tranzita ali izvora. Prav tako smo policisti odgovorni za njihovo nastanitev v Centru za tujce«, je povedal policist Ban. Po njunih izkušnjah, se velika večina prijetih ilegalnih prestopnikov meje odloči, da zaprosijo za azil. »Zdi se nam, da imajo sistem že zelo dobro naštudiran in vedo, da kadar zaprosijo za azil, se lahko prosto gibajo po državi. To pa za njih pomeni možnost pobega in nadaljevanje načrtovane poti«, sta nam zaupala mlada policista.
Viljem Toškan, vodja oddelka za državno mejo in tujce na PU Koper, nam je ob tem povedal, da se med migranti najdejo tudi takšni, ki sploh ne želijo sodelovati v postopku oziroma nočejo govoriti. Na ta način jim seveda zelo otežijo delo, vendar se morajo soočati tudi s tem. Težavo predstavlja tudi dejstvo, da ni veliko prevajalcev ali pa so že zasedeni.
Nadalje smo se na na naši poti po dolini Dragonje ustavili na dobro skritem prostoru v gozdu, kjer so se več kot očitno zadrževali ilegalni migranti. Vsepovsod so namreč zavržena oblačila, čevlji in nahrbtniki. »Mejo prečkajo preko reke in ker so premočeni, se preoblečejo. So zelo dobro organizirani in imajo s sabo oblačila, da se preoblečejo. Obstaja pa tudi možnost, da jim suha oblačila pripelje tisti, ki jih odpelje naprej. Velikokrat imajo organiziran prevoz«, sta nam zaupala policista Rešek in Ban. Naša naslednja točka je bila na Briču, ki leži tik ob slovensko-hrvaški meji in kjer lahko prečkajo mejo samo posebni upravičenci, ki dobijo ključ od zapornice. Ob tem sta policista izpostavila, da zelo dobro sodelujejo s prebivalci na tem področju, kar jim zelo pomaga.
Po besedah Viljem Toškana policisti pričakujejo, da se bo v poletnih mesecih pretok ilegalnih migrantov še povečal, saj se izboljša vreme in s tem pogoji za prečkanje meje. »Že v spomladanskih mesecih opažamo povečanje ilegalnih prehodov meje«, je povedal Toškan. Sicer pa policisti za varovanje državne meje s Hrvaško oziroma zunanje schengenske meje uporabljajo predvsem policijske patrulje. »Imamo razne oblike taktik dela. Od opazovanj, nadalje se uporabljajo termovizijske kamere in ostala tehnika, daljnogledi, nočne opazovalne naprave, ponekod nadzirajo zeleno mejo konjeniki, na določenih območjih se koristi tudi službene pse«, je povedal Toškan in dodal: »Seveda imamo postavljeno tudi panelno ograjo in začasne tehnične ovire.«
Pogosto pri nadzoru meje uporabljajo tudi drone in službeni helikopter. Helikopter se po besedah Toškana uporablja približno šestkrat na mesec oziroma po potrebi, predvsem kadar se nekje opazi skupina migrantov ali kjer se je skupina tujcev razbežala, takrat se potem vpokliče helikopter. Sicer pa se za nadzor meje uporabljajo tudi mešane patrulje, skupaj s slovensko vojsko. »Načine nadzora in ukrepe nadzora zelene meje prilagajamo glede na to, kako ilegalci prehajajo državno. Seveda se tudi oni prilagajajo našim ukrepom, zato jih moramo vedno spreminjati, da ne postanejo preveč rutinski in da se ne morejo na njih navaditi«, je v zvezi z učinkovitostjo načinov nadzora meje pojasnil Toškan. Izpostavil je, da takrat, ko so se vozili z avtomobili (tako da so prišli v bližino državne meje, prešli mejo peš in jih je na drugi strani spet čakal avto ali kombi), morali bolj aktivirat mobilne patrulje. »Sedaj so spet spremenili način prečkanja meje, hodijo čez gozdove in tako pridejo bolj v poštev policijske patrulje, uporaba službenih psov, opazovalci »peš«, uporaba službenih helikopterjev in dronov«, je še dodal.
Na Dragonji se sicer dronov ne uporablja dosti, bolj na bistriškem. Trenutno je največji pritisk na območje Ilirske Bistrice, Snežnika. »Treba je vedeti, da je tukaj razdalja med hrvaško in italijansko mejo najkrajša, približno 11 kilometrov, kar je prehodno v eni noči. Večina migrantov je namenjenih v Italijo, verjetno pa nekateri gredo še naprej«, je pojasnil vodja oddelka za državno mejo in tujce. »Začasna tehnična ovira oziroma žica jih ponekod vsaj ustavi, je pa tudi res, da so se prestavili tja, kjer teh ovir ni«, je še dodal.
Slovenska policija je v vsakodnevnih kontaktih s hrvaško in italijansko policijo. »Sodelovanje je na visoki ravni, praktično se vseskozi obveščamo o vseh takih primerih, kot so prijeti migranti ali samo opaženi. Ali ko se razbeži skupina«, je pojasnil Toškan. Zadnje čase beležijo veliko migrantov iz Pakistana in Afganistana ter iz afriških držav. V letu 2018 je bilo na območju PU Koper obravnavanih 4.293 oseb zaradi nedovoljenega prehoda čez državno mejo, od tega jih je bilo 2.175 vrnjenih tujim varnostnim organom.
Petra Mežnarc
