Hrvati in Slovenci so skupaj očistili več kot petdeset kvadratnih kilometrov podmorske površine. Več kot dvesto potapljačev iz Hrvaške in Slovenije je očistilo podvodno gladino na petih različnih lokacijah, pomagali so tudi člani prostovoljnih gasilskih društev iz Pirana. Z veliko ekološko akcijo Čiščenje brez meja so tako očistili mandrač v Piranu, mandrač v Savudriji, kamp Veli Jože, Zabratijo in Bašanijo. Potapljačem se je pridružilo tud 50 otrok, ins iscer v okviru IV. Mednarodne otroške potapljaške eko patrole, ki so pri čiščenju morja pomagali pod vodstvom potapljaškega inštruktorja. Akcijo sta med drugim podrpla tako Piranski župan Đenio Zadković kot tudi župan Umaga Vili Bassanese.
Poleg čiščenja morja, je bil današnji cilj akcije tudi ozaveščati ljudi o pomembnosti ohranjanja rastlinskega in živalskega sveta v Jadranskem morju. Da bi to dosegli, je potrebno povezati prebivalce sosednjih držav in vseh generacij, so se strinjali vsi prisotni na današnji akciji. In ker okoljska vprašanja ne poznajo meja, so danes poleg slovenskih in hrvaških potapljačeviz več kot 30 klubov in društev, pomagali tudi potapljači iz Bosne in Hercegovine.
Udeleženci akcije so poudarili, da odpadki v morju nimajo državljanstva in da morajo države sodelovati pri skrbi za prihodnost morja in njegove čistoče.
»Osemdeset odstotkov odpadkov v morju prihaja iz celine, osemdeset odstotkov teh odpadkov pa je v bistvu plastičen. Vsa plastika iz odpadkov postane mikroplastika, ki vstopa v prehranjevalno verigo živih organizmov v morju in tudi na kopnem. Skladno s tem je potrebno izobraževati mlade, da bi zmanjšali količino odpadkov v Jadranskem morju,« je dejal dr. Mario Šiljeg, državni sekretar na Ministrstvu za varstvo okolja in energijo na Hrvaškem. Nenavaden podvodni ulov potapljačev v Savudrijski dolini je potrdil njegove besede, saj so med drugim našli gradbene odpadke, plastenke, skodelice jogurta, celo gumo tovornjaka.
Aktivnosti na obalnem pasu so odgovorne za polovico onesnaženja s plastiko, ki pride v morje. Vsakodnevno se na vsakem kilometru obale akumulira 5 kilogramov plastike iz morja. Najbolj onesnažena je obala Cilicije v Turčiji. Med najbolj onesnaženimi so tudi plaže priljubljenih turističnih destinacij kot so Barcelona, Tel Aviv, Valencia, Marsejski zaliv in obala Benetk v bližini reke Pad. Morski odpadki predstavljajo velik strošek za turizem, ribištvo in pomorstvo in znašajo okrog 641 milijonov evrov na leto.
Ključni neuspehi in glavni akterji:
- Sredozemska podjetja dajo vsako leto na tržišče 38 milijonov ton plastičnih proizvodov, vendar ne krijejo stroškov zbiranja odvečnih plastičnih odpadkov. Zaradi nizkih cen t.i. „deviške plastike“, podjetja ne vlagajo v oblikovanje novih proizvodov, kateri bi zmanjšali porabo plastike ali bi jo popolnoma zamenjali.
- Prebivalci in turisti, v glavnem iz Francije, Italije in Turčije, na leto proizvedejo več kot 24 milijonov ton plastičnega odpada. V poletnih mesecih v številnih obalnih območjih, turisti povečajo proizvodnjo odpadkov za 30 %. Več kot polovica plastičnih proizvodov končna na odpadu manj kot v letu dni od njihove proizvodnje. Zelo pogosto ločevanje ne poteka na ustrezen način, kar ovira proces recikliranja.
- Vlade in lokalne samouprave še zmeraj slabo upravljajo z okrog 28 % odpadkov. To so odpadki, ki se ne zbirajo. Odlagajo se ilegalno ali pa se odlagajo na odprtem in tako končajo v rekah ter morjih. Vsako leto se na odprtih divjih odlagališčih odloži 2,9 milijonov ton odpadkov, še posebej v Egiptu in Turčiji. 170 maroških odlagališč, ki bi jih morali že zapreti še zmeraj obratuje.
“To je čudovito morje, ki ga moramo imeti v mislih za prihodnje generacije in zato se moramo z njim odgovorno ukvarjati. Žal je z mikroplastiko onesnaženo kar 70 odstotkov vse vode v Evropi,« je dejal Dubravko Ponoš, direktor Sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost. Đenio Zadković, župan Pirana, pa je dejal, da je v akciji brez meja čutil prijazen duh prebivalcev tega območja. Dodal je: “Državne institucije, podjetja in mi sami moramo zbrati sile, da bi našli inovativen in učinkovit način, da živimo trajnostno, neodvisno od plastike.” Z njim se je strinjal tudi župan Umaga Vili Bassanese, ki je poudaril, da so take akcije odlična priložnost za združitev in grajenje prijateljskih odnosov med državami sosedami.
“Zaradi nizkih cen “deviške plastike” podjetja ne vlagajo v oblikovanje novih proizvodov, ki bi zmanjšali porabo plastike ali bi jo popolnoma zamenjali, kar predstavlja ogromen problem, zato je nujno potrebno, da stopimo skupaj in poskušamo zaživeti brez plastike,” je še dodal piranski župan.
Kaj sta nam še zaupala piranski in umaški župan, pa v spodnjem videu:
https://www.youtube.com/watch?v=IjmJFik2A68&feature=share&fbclid=IwAR0VbAUEJEkLaXX4_L_-J2JYC5DzbHxZU6fWa88DcaXl8g6_h8NWNyGUNgI
Prijateljstvo sosednjih držav sta potrdila tudi Branko Roglić, častni konzul Slovenije na Hrvaškem in Božo Dimnik, častni konzul Hrvaške v Sloveniji. Dimnik se je predstavil tudi kot najstarejši potapljač na Jadranu in opozoril, da je bil ob svojem zadnjem potopu priča padanju ribjega staleža in uničenju podvodnega sveta, ki ga je težko obnoviti.
»Glavni cilj ekološke akcije je čiščenje in reševanje morskega življenja, predvsem pa povezovanje hrvaških in slovenskih potapljačev. Zanemariti ne smemo niti ozaveščanja otrok in mladih o pomenu ohranjanja morja in narave. Potapljaški čistilni akciji se je namreč pridružilo 50 otrok, in sicer v okviru IV. Mednarodne otroške potapljaške eko patrulje,« je povedala Andreja Vedrina, direktorica potapljaške promocije.
Egon Štibilj, poveljnik civilne zaščite Pirana, je zaključil: “Vsi, ki živimo ob morju, vemo, kaj nam daje morje, in ne želimo si, da bi nekega dne izkusili posledice, ki lahko sledijo, če bomo še naprej neodgovorno ravnali z odpadki. Tistim, ki to počnejo, želimo tudi s takimi akcijami pokazati in dokazati, da smeti nikakor niso za v morje,” in dodal, da je z letošnjo akcijo zelo zadovoljen, saj je ne glede na vse, v morju manj odpadkov kot prejšnja leta, kar je spodbudno in dokazuje, da se redno opravljanje čistilnih akcij vsekakor obrestuje.
Pred naš objektiv smo ujeli tudi slovensko potapljačico Natašo Prezelj, ki nam je zaupala, da so se z družino akcije letos udeležili že drugič, sicer pa aktivno sodelujejo tudi pri ostalih čistilnih akcijah, med drugim vsako leto aktivno sodelujejo v akciji Očistimo Slovenijo. Kot nam je tudi sama zaupala, je letos odpadkov v morju veliko manj kot v lanskem letu, kar je pohvalno. V akcijo je bila tako vključena celotna družina, tudi otroka, ki obiskujeta prvi in sedmi razred osnovne šole. Patricija Prezelj (13 let) nam je povedala, da z bratom v potapljanju nadvse uživata, predvsem pa rada pomagata ob akcijah kot je Čiščenje brez meja. “Rada slediva zgledu najinih staršev in se ob tem še veliko naučiva, predvsem pa se zabavava,” je za OBALAplus povedala trinajstletnica, ki svoje znanje rada deli tudi s svojimi vrstniki.
Čiščenje brez meja je potekalo pod okriljem predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in pod pokroviteljstvom Ministrstva za varstvo okolja in energijo, Ministrstva za demografijo, družino, mladino in socialno politiko na Hrvaškem in Skladov za varstvo okolja in energije iz Umaga in Pirana. Projekt podpira tudi Urad za upravljanje v nujnih primerih mesta Zagreb, Pedagoški inštitut za javno zdravje, Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva in Hrvaško društvo “Istra” iz Pirana.
Akcijo je sicer pripravilo podjetje Promocija ronjenja ob podpori družbe Elektrolux, ki je del od pomladne prodaje svojih sesalnikov namenila za čiščenje Piranskega zaliva. Soorganizatorji akcije so bili še potapljaški klub HRVI Nemo-Adriatic, PGD Piran, Zgrebački holding ter njegova podružnica Vladimir Nazor.
Da bi zagotovili, da so udeleženci Akcije brez meja doživeli lepoto Jadrana in pomen njegove zaščite, jim je jadranje med Savudrijo in Piranom omogočil Edi Germšek, kapitan ladje Eko Maksim, ki v primeru okoljske katastrofe lahko pomaga pri čiščenju morja. Poleg tega nam je Germšek zaupal, da brez čistega morja tudi turizma ni, morskega življenja, ki nam daje med drugim hrano pa prav tako ne.
