V medijih smo zasledili vprašanja s strani ene izmed političnih strank o nejasnostih glede investicijskega projekta ureditve ribiškega pristanišča v Seči. Ker gre za lokalno in nacionalno zelo pomemben projekt, s katerim si želi Občina Piran ob pomoči treh ministerstev urediti razmere v smislu splošne urejenosti in kultiviranosti območja, želimo pred izredno sejo, na kateri bodo občinski svetniki odločali o nadaljnjih korakih pri pripravi projekta za prijavo na evropska sredstva, razjasniti vse dvome. Na vprašanja, ki smo jih zaznali prek medijev, odgovarjamo z naslednjimi pojasnili in dejstvi.
Občina želi z ureditvijo Ribiškega pristanišča ribogojcem in školjkarjem omogočiti varne pogoje za delo ter urediti sedaj zanemarjeno območje, ki predstavlja po mnenju velike večine prebivalcev in obiskovalcev eno izmed najbolj degradiranih delov slovenske obale.
Ureditev ribiškega pristanišča bi omogočila njegovo varnejšo uporabo in zagotovila bolj urejeno skladiščenje v smislu potreb, ki jih imajo ribiči, ribogojci in školjkarji. Hkrati ne gre prezreti pozitivnih učinkov na krajinski park, saj z izvedbo novega zajema solne vode izboljšujemo kakovost slanice in s tem izboljšujemo kakovost tradicionalno pridelane soli v krajinskem parku, kjer gre za nadgradnjo kulturne dediščine širšega območja.
Območje ribiškega pristanišča, ki je kot ribiško pristanišče določeno v Lokacijskem načrtu Polotok Seča, ne posega v območje starega »Škvera«. To območje ohranjamo v sedanjem stanju. Prav tako je območje Škvera z ohranitvijo dejavnosti opredeljeno v omenjenem prostorskem aktu.
Projekt ureditve zajema med drugim zaščito rastlin, saj je predvidena njihova presaditev na manj izpostavljeno območje. Za zaščitene ptice iz krajinskega parka, kjer bi se začasno odlagal mulj, pa je predvidena izvedba novih gnezdišč – skladno z dogovorom s Krajinskim parkom sečoveljske soline.
Projekt predvideva hkrati ekološke izboljšave, saj ne bo več nevarnosti iztekanja tekočin iz ob oseki nasedlih plovil, meteorne vode pa bi se odvajale preko lovilcev olj. Za fekalne odplake bi se uredila mala komunalna čistilna naprava z uporabo prečiščene odpadne vode za splakovanje sanitarne vode.
Projekt poglabljanja pristanišča bi vključeval odstranjevanje oziroma čiščenje mulja na globino do 2,50 metra (kar velja glede na hidrografsko ničlo), kar omogoča plovbo plovil z ugrezom do največ 1,50 metra. Morebitna plovba čezoceanskih ladij, ki se omenjajo v medijih, ne bo mogoča. Ob pridobitvi evropskih sredstev iz sklada za ribištvo bo pristanišče strogo namensko, kar pomeni, da bo namenjeno le ribičem, ribogojcem in školjkarjem.
Hkrati velja omeniti izgled obalnega zidu, ki bo obložen s kamnitimi bloki, pri čemer se bodo v največji možni meri uporabili že obstoječi bloki. Celotna konstrukcija bo slonela na lebdečih pilotih, ki predstavljajo najmanjši možni poseg v več deset metrov globoko muljasto dno.
Ureditev ribiškega pristanišča pomeni obenem začetek urejanja protipoplavnih nasipov na Dragonji. Za zaščito celotnega območja Krajinskega parka s kulturno in naravno dediščino je namreč v nasipe potrebno vgraditi lokalni material. Mulj, ki ostane pri poglabljanju, bo tako po izsušitvi koristno uporabljen za protipoplavno zaščito. Deponija mulja bi omogočila njeno uporabo za morebitno kasnejše poglabljanje Jernejevega kanala. Projekti Ribiškega pristanišča, Jernejevega kanala in protipoplavne zaščite sečoveljskih solin so tako medsebojno povezani in se dopolnjujejo. Ureditev plovne poti pristanišča predstavlja začetek ureditve plovne poti Jernejevega kanala.
Hkrati z glasovanjem o investicijskem projektu ureditve ribiškega pristanišča Seča namerava na pobudo lokalnega prebivalstva pristopiti Občina Piran k ureditvi lokalne ceste s pripadajočo infrastrukturo.
Občina Piran vstopa v investicijski projekt nujne ureditve ribiškega pristanišča Seča z zavedanjem in spoštovanjem kulturne ter naravne dediščine Krajinskega parka sečoveljske soline.
