Župani naj bi delali predvsem v obče dobro za ljudi, stremeli naj bi k napredku in vendar so tudi oni in zaposleni, ki delajo v občinskih upravah samo ljudje, ki delajo napake. Kljub temu so te napake v imenu napredka, velikokrat lahko usodne za občane in našo neponovljivo kulturno dediščino in stolčki se občinskim šerifom lahko kaj hitro krepko zamajejo. Tu je še občinski svet, ki ga izvolimo v dobri veri, a prav ta lahko zaradi političnih zdrah projekte zavira ali pa podpira, ne glede na to ali nam je to všeč ali ne. Ljudje imamo tako včasih občutek, da naša življenja vodijo le nekateri posamezniki in vendar ni vse tako črno. Tu so še civilne iniciative, ko lahko povzdignejo glas tudi navadni ljudje. Ne glede na vse, pa večkrat pridemo do zaključka, da so tudi te, vodene s strani političnih pijavk, ki pa so včasih prav tako kot medicinske pijavke, lahko zelo dobrodošel obliž na rane lokalne skupnosti.
Tako smo se tokrat odpravili po poteh civilnih iniciativ, ki politikom »kravžljajo živčke« na območju štirih obalnih občin. Obiskali smo Borisa Capudra, lastnika neponovljive zapuščine in kulturne dediščine, škvera v Jernejevem kanalu, ki se tudi ob pomoči civilne iniciative že vrsto let bori za obstanek in konkreten, predvsem pa korekten napredek Jernejevega kanala. Prav tako se z gospodom Capudrom strinja tudi eden od predstavnikov Civilne iniciative Piran in občinski svetnik, Davorin Petaros, ki aktivno deluje tudi v primeru treh OPPN-jev. Civilna iniciativa Piran namreč želi razveljaviti tri zazidalne načrte v Portorožu, in sicer ob Belokriški cesti, Parku cvetja in Med vrtovi, ki jih je v uradnem listu v času volitev objavil še prejšnji župan Peter Bossman. Poleg tega pa se bo po naših zanesljivih podatkih v bližnji prihodnosti sestala tudi skupina tistih, ki striktno nasprotujejo izgradnji golf igrišč v Sečovljah. Po besedah Davorina Petarosa, bi torej lahko rekli, da je celotna Piranska občina ena velika civilna iniciativa, saj se »fronte« odpirajo na vseh možnih področjih.
Civilna iniciativa Jernejev kanal
Kot vemo je Seča krajinski park, v katerem so svoj prostor našle nekatere zaščitene rastlinske in živalske vrste. Lesene barke, ki jih obnavlja gospod Boris Capuder, pa tej krajini dodajo še prav poseben čar, kar ni zanemarljivo pa je to, da so okolju prijazne, saj so v celoti narejene iz lesa. Tako je delavnica, kjer obnavljajo stare lesene »barkače«, pridobila status arheološke in tehnične dediščine. Še več, tu se v morju nahajajo stari rimski pomoli. »Našli smo jih predvsem po naključju, ko smo začeli ta del kanala poglabljati in je voda začela odnašati blato s katerim so bili ti pomoli zasuti. Na zavodu za varstvo kulturne dediščine so strokovnjaki potrdili, da ti pomoli izvirajo iz obdobja pred 2000 leti.«
Poleg tega, tako po besedah Borisa Capudra kot tudi Davorina Petarosa, ljudje na tem območju želijo, da bi bilo tu okolje urejeno in obiskovalcem prijazno. Tako za sprehajanje, kolesarjenje kot tudi za oko. Tako je danes občina na območju Jernejevega kanala predvidela celovito ureditev ribiške infrastrukture, ki je bila ocenjena na 2.54 milijona evrov. Občina si je ob tem obetala 2,1 milijona evrov sredstev iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. S pridobljenimi sredstvi bi tako uredili neposredni in priobalni pas rta Seča na iztoku Jernejevega kanala, ki je namenjeno izvajanju ribogojništva in školjkarstva. V okviru sanacijskih del pa naj bi poglobili še plovno pot v pristanišče, zgradili nov pomol dolžine 36 metrov in uredili 15 priveznih mest za plovila dolžine med 8 in 24 metri. Kot nam je zaupal Capuder, projekt poglabljanja ne pije vode. »Izkop mulja, glede na to, da je celoten Jernejev kanal sestavljen iz blata oziroma mulja, ni realen, saj bi se ob izkopu na eni strani, na drugi strani začelo vse posedati. Rešitev bi bila kvečjemu v tem, da bi privezi tu seveda lahko bili, ampak ob zavedanju lastnikov ladij, kakšno je stanje,« je bil jasen. Poleg tega je izpostavil, da je popoln nesmisel, da bo občina odlagala mulj v bazenih Sečoveljskih solin, saj naj bi kljub zagotovitvam občine, da poseg ne bo škodljivo deloval na samo specifiko okolja, v civilni iniciativi imeli zagotovitve strokovnjakov, med drugim tudi dr. mikrobiologije Pretnarja, da ta trditev občinskih služb ne drži, saj bi se ob nasutju mulja uničila črno plast zemlje, poimenovano petala. Na območju, ki ga občina želi poglabljati se med drugim nahaja tudi drstišče rib, kar pomeni uničenje biotopa. »Nikakor pa v poštev ne pride niti uničenje rimskih kaskad, ki bi ob poglabljanju in novi gradnji betonskih pomolov dobesedno postale preteklost,« je ob tem povedal Davorin Petaros, ki je še dodal, da v obzir ne pride tudi dejstvo, da bi na območju, kjer se med drugim nahaja gostilna Ribič, posekali 30 let stara drevesa, za to, da bi tam postavili parkirišča.
Civilna iniciativa Piran (območje treh OPPN-jev)
Glavni cilj Civilne iniciative Piran, ki je aktivna že 12 let, je razveljavitev treh zazidalnih načrtov v Portorožu (ob Belokriški cesti, Parku cvetja in Med vrtovi). Ob tem so sprožili pobudo na ustavnem sodišču, da zadrži in razveljavi odloke o pozidavi 13 hektarov zemljišč.
Trije OPPN obsegajo območje veliko 13 hektarov in predvidevajo gradnjo 53 različno velikih hiš, parkirišč, parkov, igrišč, širitev cest in ureditev komunalne infrastrukture. Med lastniki je tudi podjetje Moravia Steel nepremičnine, ki je v letu 2012 od podjetja Istrabenz Turizem kupilo 2,1 hektara veliko območje nekdanje Vrtnarije Portorož, za katerega je odštelo 6,6 milijona evrov. Na omenjenem zemljišču je podjetje načrtovalo gradnjo devetih apartmajskih hiš in manjši hotel. Po znanih podatkih, podjetje zemljišča ne bi kupilo, če jim ne bi bila obljubljena gradnja omenjenih investicij. Sicer pa je parcele kupilo še veliko drugih manjših lastnikov, ki si prav tako kot Moravia Steel želijo graditi. In kot je v Piranu že v navadi se je tudi tokrat zapletlo. Kot nam je zaupal Davorin Petaros, je takrat civilna iniciativa pričela z zbiranjem podpisov za naknadni referendum, ki se nato ni zgodil, so pa predstavniki civilne iniciative na upravnem sodišču dosegli, da je bila odločitev tedanjega župana Petra Bossmana razglašena za nezakonito. Novi župan Đenio Zadković je nato po volitvah januarja letos ocenil, da referenduma ni več mogoče razpisati, saj bi razpravljali o že veljavnih odlokih. Petaros je takrat želel občinskemu svetu predlagati, razveljavitev spornih odlokov, vendar se to zaradi postopkov, ki so lahko zelo zamudni ni zgodilo.
»V primeru treh OPPN-jev gre predvsem za občinsko-gradbeno-investicijski lobi, ki vodi našo občino že ves čas. In žalostno je, da se je nova oblast, namesto, da bi to reševala kot so prvotno obljubljali, enostavno priklopila in projekte podpira. Gre za uničenje vsakršne industrijske-proizvodne dejavnosti in popolno demografsko spremembo, vemo namreč, da je občina Piran najbolj razseljena občina v Sloveniji,« pa je bil ob tem jasen Boris Capuder, ki je ob tem izpostavil, da lobiji ob tem predvsem pričakujejo samo še dodaten finančni priliv na račun »komunalne rente«, dejanske koristi za občino in občane pa tu ni. Bistvo tega je po besedah Capudra med drugim pobiranje provizij od gradbenikov, ki bodo na teh območjih gradili. Z njim se je strinjal tudi Davorin Petaros, ki je ob tem izpostavil, da se ljudje že predolgo trudijo, da bi stvari v Piranu premaknili na bolje in vendar je veliko takih, ki so obupali in se med drugim tudi že odselili. »Razočara tudi dejstvo, da v tej občini, namesto da bi podpirali in skrbeli za našo kulturno dediščino, raje vse uničijo in pozidajo z betonom,« je bil jasen Petaros.
Civilna iniciativa ŠPET (nova osnovna šola na Škofijah)
V Mestni občini Koper je tik pred volilnim letom duhove začela buriti zgodba, ki je prav gotovo poskrbela, da je takratni župan Boris Popovič izgubil kar nekaj glasov. Govorimo namreč o primeru, ko so krajani Škofij ob napovedani energetski sanaciji močno dotrajane osnovne šole na Škofijah vzrojili, saj jim je bila prvotno obljubljena gradnja popolnoma nove osnovne šole. Ustanovili so Civilno iniciativo ŠPET, ki se je poglobila v samo problematiko in se dokopala do podatkov, da obstoječa šola med drugim nikakor ni več primerna za uporabo. Kot je za OBALAplus povedal predstavnik civilne iniciative Alan Radin, krajani še danes vztrajajo pri izgradnji nove šole. »Nikakor ne pride v poštev, da bi se izvedla sanacija ali le delna sanacija obstoječe osnovne šole. Naši otroci ne morejo hoditi v šolo, ki je zgrajena iz nevarnega azbesta in ob deževju pušča na vsakem vogalu,« je bila jasen Radin, ki je izpostavil, da bodo v bližnji prihodnosti, ko dobijo odgovore in predloge z Mestne občine Koper, organizirali zbor krajanov, kjer bodo krajanom predstavili skupne rešitve.
Civilna iniciative ŠPET je Mestni občini Koper podala tudi svoja dva predloga rešitve problematike. Prvi predlog predvideva izgradnjo nove šole nad obstoječo stavbo, brez, da bi se posegalo v samo konstrukcijo obstoječe montažne šole, vendar se ob tem pojavi težava, saj bi del nove gradnje posegel v na novo urejena in sanirana igrišča, zato v CI rešitvi niso najbolj naklonjeni, pa vendar, bi ob pravih pogojih pristali tudi na to. Drugi predlog, ki so ga podali in ga tudi v celoti podpirajo, pa je izgradnja šole v dveh fazah, in sicer na območju, ki se nahaja nad šolo in pod igriščem, v drugi fazi pa bi sledila izgradnja na delu območja, kjer danes stoji šola. Ob vsem tem, se pojavi vprašanje, kam bi med potekom gradnje druge faze, ki bi zajemala prav območje obstoječe šole, namestili otroke. Kot nam je pojasnil Radin, bi del razredov ob zaključeni prvi fazi že premestili v nove prostore, poleg tega pa je pripravljena s prostori pomagati tudi krajevna skupnost.
Proti migrantom civilna iniciativa v Miljah
Iz Občine Ankaran, ki je dejansko nastala prav zaradi pobude civilne iniciative, so nam sporočili, da ne vodijo seznamov civilnih iniciativ. Klub temu smo zaznali, da civilne iniciative v ankaranski občini so. Še vedno je zelo aktivna civilna iniciativa proti migrantskemu centru na Debelem rtiču. Kot sta mi povedala avtorica peticije Sabina Homjak in član iniciative Kristjan Pahor, deluje ta civilna iniciativa od lanskega leta. Zaenkrat je zbranih več kot 10.000 podpisov, ki pa se še vedno zbirajo. Razložila sta, da so podpisniki vsi, ki imajo nek ineteres, to pomeni od ljudi, ki hodijo na morje na Debeli rtič do staršev, ki imajo otroke s posebnimi potrebami in državljanov, ki so tako ali drugače lahko prizadeti s to zgodbo.
»Osnova iniciative temelji, da je morje javno dobro. Migrantov zaenkrat ni nameščenih na Debelem rtiču, to pa še ne pomeni, da jih jutri ne bo tam. Sam minister je lansko leto na odboru za notranje zadeve povedal, da Debelega rtiča niso črtali iz kontingentnega načrta«, sta povedala. Na Občino Ankaran se glede problematike ne obračajo več, saj ko je ena njihova članica lansko leto poskusila vstopiti v stik z županom, ji to ni uspelo. Menijo, da če bi bilo Občini Ankaran v interesu, da se zavzame za svoje prebivalce, bi župan že leta 2015 preprečil zapis Debelega rtiča v kontingentni načrt države. V civilni iniciativi so prepričani, da je v Sloveniji na voljo dovolj drugih kapacitet, kjer lahko nastanijo osebe, ki so nezakonito prišle v Slovenijo. Prav tako so mnenja, da ta problematika posega veliko dlje od Ankarana, saj lahko v celoti prizadane obalno področje kot tudi ostale državljane. Izvedeli smo tudi, da je glede enake problematike še ena civilna iniciativa v Miljah, ki deluje na italijanski strani in se zavzema za preprečitev nastanitve migrantov na samo mejo. Kot nam je povedala njihova prestavnica Julie McDonald, se njihova civilna iniciativa zavzema za varnost lokalnih prebivalcev. Dejala je, da veliko migrantov prečka mejo ravno po podeželskem delu, in da vsakodnevno opazijo migrante tudi v industrijski coni v Miljah. V Občini Ankaran je bila pred volitvami aktivna tudi Civilna iniciativa za boljšo prihodnost Ankarana. Njihovi člani so bili glasni predvsem pri novem odloku o krajinskem parku Debeli rtič, ki so mu ostro nasprotovali. Menili so namreč, da so določbe v odloku premalo dodelane, zaradi česar bi lahko imeli prebivalci težave pri svojem življenju in razvoju kraja. Trenutno pa civilna iniciativa in njeni člani niso kaj dosti aktivni.
Najbolj aktivni za ohranitev izolskega kmetijstva
Na Občini Izola so nam povedali, da je bilo v preteklosti nekaj civilnih iniciativ in sicer Civilna iniciativa za kmetijstvo, Civilna iniciativa za ureditev Arigonija, Civilna iniciativa glede zakona o javnem redu in miru in Civilna iniciativa proti hrupu. Najbolj aktivna je zaenkrat še civilna inciativa za kmetijstvo, katere član je Drago Mislej – Mef.
Kot je povedal, je na kmetijskih zemljiščih veliko objektov, 2/3 od tega so objekti, ki jih potrebujejo ljudje za obdelavo zemlje. Vse ostalo pa so vikendaši, ki so postavili objekte, kar pa je pritegnilo tudi inšpektorje. »Prišli so inšpektorji in izdali odločbe o rušenju objektov na kmetijskih zemljiščih in nastala je panika«, je povedal Mef. Zato so se takrat organizirali v civilno iniciativo in skušajo te težave pripeljati do sprejemljive rešitve. Ob tem je dodal, da ljudje, ki obdelujejo zemljo, seveda tudi potrebujejo manjši objekt, kamor spravijo delovno orodje in stroje. Pojasnil je, da je Občina Izola sicer spremenila Odlok o urejanju podeželja, vendar je bilo notri določilo, da morajo tisti, ki imajo objekt, imeti tudi soglasje zavoda. Na tej točki je prišlo do razhajanja glede dovoljene velikosti objektov na kmetijskih zemljiščih. Težava je tudi v načinu gradnje teh objektov, in sicer bi morali biti točkovni temelji in ne betonski. Mef je prepričan, da če želimo, da ohranimo kmetijstvo v izolski občini, je to potrebno rešiti skupaj z lastniki objektov, ki stojijo na kmetijskih zemljiščih. Ostale civilne iniciative v Izoli so zaenkrat bolj v mirovanju.
