V času poletne sezone se obisk urgence v Bolnišnici Izola in ostalih obalnih ambulantah za nujno pomoč izjemno poveča. Peter Golob, predstojnik oddelka urgentnega centra Izola ocenjuje, da v poletnem času obravnavajo približno 30 % več primerov, pri čemer je izpostavil, da čas sezone ni samo poletje, ampak se je ta čas raztegnil od pozne pomladi in traja vse do pozne jeseni. Zaradi večjega števila pacientov, se avtomatko podaljša tudi čas čakanja na izolski urgenci.
»Ocenjujem, da je čas čakanja na obravnavo približno od 30 minut do ene ure daljši kot ponavadi. Vse skupaj pa lahko traja tudi dve uri dlje kot ponavadi. Opozoril bi, da vsaj dve tretjini naših pacientov ni vidnih, ker jih že obravnamo in so bolj urgentni, kot tisti, ki so v čakalnici«, je pojasnil predstojnik urgence. Sicer pa urgentna služna Bolnišnice Izola v poletnem času ni organizirana nič drugače kot je čez celo leto. »Mi imamo 24-urno dostopnost za nujne zdravstvene storitve. Naš urgentni center Bolnišnice Izola je organiziran tako, da imamo bolnišnični del, ki je 24-urni, potem imamo še vsak dan in za dela proste dni in praznike, od 20 – 7h, tukaj centralno urgentno službo zdravstvenih domov«, je pojasnil Golob. Tudi Matjaž Krajnc, direktor Zdravstvenega doma Piran, je povedal, da imajo v poletnem času okoli 3000 dodatnih obravnav, ki bi redne službe, še posebej zaradi časa dopustov, popolnoma ohromile. Sicer pa imajo za poletne tri mesece podaljšan urnik nujne medicinske pomoči med tednom, ki traja do 24h in ne samo do 20h kot običajno med letom, poleg tega imajo enak urnik tudi ob sobotah in nedeljah, torej od 7h do 24h. »Največja pridobitev je financiranje reševalnega vozila in voznika, ki ima za občino Piran izvoz izpred Zdravstvenega doma v Luciji, tako da je v poletnem času kljub neugodnim cestnim razmeram in prometnim zamaškom dostop do pomoči potrebnim bistveno skrajšan«, je povedal Krajnc. Da je dela med poletno sezono več, nam je potrdila tudi Ljubica Kolander Bizjak, strokovna vodja Zdravstvenega doma Koper, saj v urgentni center prihajajo tudi turisti, ki letujejo v obalnih občinah. Kot je povedala je dežurna služba treh obalnih zdravstvenih domov organizirana enako kot celo leto. Ponoči in ob dela prostih dnevih dežurajo po posebnem ključu vsi trije zdravstveni domovi v sklopu Urgentnega centra Izola v enoti za hitre preglede. »Ob sobotah, nedeljah in praznikih je med 8.00 in 18.00 tu še dežurni pediater, ki je prav tako iz vrst obalnih zdravstvenih domov«, je pojanila Kolander Bizjakova.
Kdo vse lahko pride po pomoč na urgenco ali ambulanto nujne medicinske pomoči?
Po besedah predstojnika oddelka urgentne službe Bolnišnice Izola, načeloma pacientov ne odklanjajo. »Naša politika je, da kdor pride in vztraja, da potrebuje nujno zdravstveno storitev, se ga pregleda«, je pojasnil in povedal, da je veliko pacientov takšnih, ki niso upravičeni do urgentne obravnave, kar jim tudi povedo in so lahko v tem primeru samoplačniki, kadar ne gre za nujno zdravljenje. »Nekateri to razumejo, drugi ne, nekateri odidejo, nekaj je pa tudi takšnih, ki na koncu seveda dobijo račun«, je še dodal. Povedal je, da se pojavlja vedno več ljudi, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, bodisi so to delavci migranti ali ljudje, ki so se preselili znotraj Slovenije in so ohranili svojega osebnega zdravnika v nekem drugem kraju in potem se tukaj znajdejo z zdravstveno težavo, kar po njegovih besedah ni normalna pot v sistemu. Obstaja pa tudi skupina »špekulantov«, ki mislijo, da bodo dobili več in boljše pri njih. Večinoma pa že na triaži zaznajo takšne primere, ki niso ravno nujni in mislijo, da bodo pri nas prej prišli do kakšnih pregledov. Matjaž Krajnc, direktor Zdravstvenega doma Piran je pojasnil, da ambulatna nujne medicinske pomoči pokriva nujna – življensko ogrožujoča medicinska stanja, med tem ko deluje vzporedno tudi ambulanta za turiste, ki obravnava nujna zdravljenja. »Ambulatna nujne medicinske pomoči je organizirana za domačine in turiste, ambulanta za turiste pa za slovenske zavarovance, ki nimajo na obali svojega zdravnika in tuje turiste samo iz naše občine Piran«, je povedal Krajnc. Peter Golob, predstojnik urgentnega centra Bolnišnice Izole, svetuje, da kadar gre za zelo hud problem, se pokliče 112, »sicer pa je prva ambulanta splošna oziroma turistična, kjer lahko rešijo dosti problemov, brez da se na urgenci ustvarja mogoče nepotrebna gneča in potencialno ogrožamo ljudi, ki pa so potrebni naše oskrbe«. Sicer pa lahko na urgenco pridejo vsi, ki mislijo, da jim lahko pomagajo, seveda tudi tujci.
Najpogostejše poletne poškodbe
»Od poškodb imamo epidemijo plažnih poškodb, razne porezanine od školjk, udarci v kamne pod vodo, žal tudi skoke na glavo v plitvo vodo, ki so se nekateri končali dobro, nekateri pa klasično slabo, s hudo prizadetostjo živčevja«, je povedal Golob iz izolske urgence in poudaril: »Na tem mestu opozarjam, da se tega ne dela. Žal so žrtve ponavadi ljudje, ki ne poznajo lokalnih razmer v vodi in ljudje, ki skačejo v temi, ko ne ocenijo globine morja«. V letošnjem letu so že obravnavali pacienta, ki je zaradi nočnega skoka v plitvo morje, postal tetraplegik. »Ostale pogoste poletne poškodbe so rane, izvini, ljudje z ježki, poškodbe z aktivnosti na vodi kot je skakanje po raznih napravah v vodi, ki vodijo do zlomov kolkov, poškodbe gležnjev in padci«, je še povedal. Podobne plažne poškodbe so najpogostejše v piranski ambulanti, prav tako poškodbe zaradi prometnih nesreč. »Med boleznimi prevladujejo različne akutno infektivne bolezni zgornjih in spodnjih dihal, pa tudi prebavil, vnetja ušes, razne vrste alergij, pa tudi kolapsi, sončarice, piki žuželk, ježkov, žal tudi utopitve, infarkti in še bi lahko našteval«, je povedal Matjaž Krajnc iz Zdravstvenega doma Piran. Kolander Bizjakova iz Zdravstvenega doma Koper je dodala, da je veliko tudi viroz s prebavnimi motnjami ter izsušitve ali opekline kože zaradi pretiranega sončenja.
Mladi zdravniki odhajajo raje na specializacijo v tujino
Vsi trije sogovorniki so se strinjali, da je zdravnikov premalo. Golob iz izolske bolnišnice je izpostavil, da veliko zdravnikov sploh ne želi delati na urgenci, ker gre za zelo obrememenjen oddelek. Trenutno zaposlujejo le enega urgentnega zdravnika, trudijo se, da bi dobili še kakšnega. V Zdravstvenem domu Koper se specialisti družinske oziroma splošne medicine srečujejo predvsem s preobremenjenostjo, ki nastaja s preveč opredeljenimi pacienti, z njihovo vse višjo starostjo in s tem več kroničnimi boleznimi in z vse bolj zahtevnimi pacienti. »Pacienti ne poznajo pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in nihče, ne ZZZS in ne politiki jim jih ne želijo razložiti, zato se obračajo na nas. Že veliko let čakamo na košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, a je še nismo dočakali«, je povedala Kolander Bizjakova, vodja koprskega zdravstvenega doma. V piranskem zdravstvenem domu pa so izpostavili, da so bili leto dni brez pediatra, še vedno pa čakajo z zaposlitvijo enega do dveh družinskih zdravnikov. V poletnem času imajo velike probleme zaradi sezonske narave dela in dodatno kadrovsko potrebo. V času, ko veliko zdravnikov zapušča delovna mesta in ko si mladi zdravniki raje poiščejo specializacijo v tujini kot doma, je po besedah direktorja Zdravstvenega doma Piran, primarno zdravstvo zahvaljujoč požrtvovalnosti zdravstvenih ekip in še vedno delovanju na etični pogon v neverjetno dobrem stanju glede na pomanjkanje »primarnih« zdravnikov v primerjavi z evropskim povprečjem. »Na srečo zaposleni zdravniki zaenkrat še ne zapuščajo služb v večjem številu«, je še dodal. Po mnenju Kolander Bizjakove iz Kopra, primarno zdravstvo v Sloveniji ni v slabemu stanju. »Je le preveč obremenjeno. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije primarno zdravstvo s pomanjkanjem kadrov naredi toliko ali pa še več kot primarna zdravstva v razviti Evropi. V našemu zdravstvenemu domu trenutno nimamo pomanjkanja zdravnikov. Pridobili smo štiri nove specialiste družinske medicine in specialistko pediatrije. To nam je uspelo tudi s pomočjo Mestne Občine Koper, ki nam pomaga pri reševanju stanovanjskih problemov«, je pojasnila vodja koprskega zdravstvenega doma. »Trenutno je stanje v našemu zdravstvenemu domu 2331 količnikov na izbranega zdravnika, družinskega zdravnika«, je še povedala. Krajnc iz piranskega zdravstvenega doma pa je ob tem opozoril, da je trenutni sprejeti in potrjeni normativ nekaj nad 1800 pacientov na enega zdravnika, ki bi se moral še znižati z dodatnim prilivom kadra v sistem. Prepričan je, da vlada še dolgo ne bo imela pravih rešitev, »ker zdravstvena politika zelo malo komunicira z nami, ki že dolga leta delamo v zdravstvu«. »Kljub temu je že dolgo vsem najvišjim predstavnikom zdravstvene politike jasno, da brez dodatnega denarja za dodatne zdravstvene ekipe – predvsem zdravnike na primarnem nivoju, ne bo šlo; ni pa junaka, ki bi dodatni strošek za državo odobril«, je še dodal. Vodja Zdravstvenega doma Koper Kolander Bizjakova je povedala, da za administrativne naloge porabijo vsaj četrtino svojega časa. Po mnenju Kranjca iz piranskega zdravstvenega doma, pa bi lahko čas administracije skrajšali z boljšim informacijskim sistemom, ki bi bil narejen po potrebah bolnikov in zdravstvenih delavcev in »ne po potrebah državne zdravstvene administracije, ki misli, da si lahko privošči vse na račun časa bolnikov in zdravnikov«. Na izolski urgenci nam je predstojnik Golob povedal, da na urgenci sicer ni čakalnih vrst, »se pa ustvarja na nas pritisk, ki ga povzročajo čakalne vrste. Ljudje, ko dobijo informacijo, kdaj pridejo na vrsto, vzamejo napotnico in pridejo k nam, češ, zdaj bi to opravil pri vas, ker ni čakalnih vrst. To je očiten bypass čakalne vrste in skoraj praviloma neupravičen in ga tukaj doživimo kot konflikt«, je prepričan Golob. Dodal je še: »Urgenca je samo za nujne paciente. Pomembno je tudi to, da mi na urgenci nimamo vsega, nimamo vse diagnostike, vseh preiskav. Mi imamo tiste stvari, ki pacienta stabilizirajo, rešijo življenje in ga potem damo na zdravljenje v ambulanto ali bolnišnico«. Nedavno so v Bolnišnici Izola dobili nov heliodrom, ki je za njih pomembna pridobitev, »še posebej v zimski sezoni, ko je vsaj parkrat zaprta avtocesta zaradi zdrsa tovornjaka. Poleti imamo kolone vozil, ker je veliko delovnih zapor in včasih si res v stiski in ta heliodrom nam bo veliko stvari olajšal in tudi rešil življenja«, je zaključil Golob.
Petra Mežnarc
