Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, ki deluje v Portorožu ima danes vseslovenski in tudi širši značaj v dodiplomskem izobraževanju univerzitetnih in visokošolskih strokovnih kadrov iz pomorstva in prometa, podiplomskem izobraževanju specialistov, magistrov in doktorjev prometnih znanosti ter znanstvenoraziskovalni dejavnosti v prometnih znanostih. Je fakulteta, ki sodeluje na mednarodnem parketu in se odlično povezuje tudi z lokalno skupnostjo. Pogovarjali smo se z dekanjo Elen Twrdy, ki živi in diha s fakulteto zadnjih 12 let, letos pa bo s prvim oktobrom dekanski stolček predala svojemu nasledniku izr.prof.dr. Petru Vidmarju.
»V 12 letih, odkar sem dekanja, smo na fakulteti s skupnimi močmi naredili veliko. Najpomembnejše za nas je, da nam je uspelo posodobiti popolnoma vse študijske programe, ki jih zajema prva stopnja – navtiko, ladijsko strojništvo, prometno tehnologijo in transportno logistiko ter univerzitetni študij prometne tehnologije in logistike. Tako smo dosegli predvsem to, da smo postali še bolj atraktivni za študente, ki se na novo odločajo za študij pri nas. Programe smo prilagodili tako, da so v skladu z novimi zahtevami trga, kar pomeni, da zajemajo novo tehnologijo in sodobne pristope k poučevanju,« je o svojem 12-letnem delu na fakulteti spregovorila dekanja Elen Twrdy, ki nam je zaupala tudi, da je fakulteta trenutno v postopku akreditacije za posodobitev programov na drugi stopnji, medtem ko so doktorski študij – tretjo stopnjo, prav tako že posodobili. Poleg tega je fakulteta v zadnjem času nabavila veliko raziskovalne opreme, ki bo študentom olajšala in še dodatno približala delo in prenovila zgornje prostore, ki so jih multimedijsko opremili, načrtujejo pa še obnovo spodnjih prostorov, kamor bodo umestili amfiteaterske učilnice, novo strojno učilnico in nov navtični ter strojni simulator.
Diplomanti Fakultete za pomorstvo in promet tako dobijo resnično dovolj širok spekter znanja, da se lahko zaposlijo v transportno – logistični dejavnosti. Kot je poudarila dekanja imajo v okviru fakultete organiziran tudi karierni center. »Gre za projekt, ki ga je v okviru evropskih projektov, na katere se imajo možnost vključiti vse fakultete, dobila Univerza v Ljubljani in prav v okviru tega, imamo tudi mi pri nas organiziran karierni center. Enkrat na teden je tako pri nas svetovalka, ki našim študentom pomaga pri oblikovanju življenjepisov, organizira delavnice na temo kako se iskalec zaposlitve lahko ponudi delodajalcu, kako biti suveren in samozavesten, med drugim tudi ob zagovoru diplome.«
Vpeti med zanimive projekte
Poleg omenjenega kariernega centra se študentje pod mentorstvom profesorjev in gospodarstvenikov, aktivno vključujejo v različne projekte. Izpostaviti velja predvsem program »Po kreativni poti do znanja« (PKP), ki omogoča povezovanje med visokošolskimi zavodi, podjetji in študenti. Program daje študentom možnost, da si pridobijo praktične delovne izkušnje in navežejo stike s podjetji že v času študija. »Tako se naši študentje povezujejo s podjetniki, različnimi institucijami, ki so povezani predvsem z logistiko, transportom, pomorstvom, strojništvom in vendar ni nujno potrebno, da pridobivajo znanje samo iz teh smeri, če želijo, lahko poskusijo tudi kaj drugega, saj je pomembno, da pridobijo čim širši spekter znanja, predvsem praktičnega znanja,« je bila jasna Elen Twrdy, ki nam je ob tem zaupala, da so prav v okviru tega projekta študenti izdelali avtonomno jadrnico, izdelujejo aplikacijo za kolesarske poti, v okviru mednarodnega programa Interreg pa so študentje združili moči z italijanskimi in pripravili projekt MUSE, ki združuje partnerje v skupnih prizadevanjih za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij CO2 v mobilnosti mednarodnih in lokalnih institucij, predvsem pa je cilj povečati strokovno znanje organov javne uprave pri vključevanju energetske učinkovitosti pri načrtovanju trajnostne mobilnosti, izboljšanju čezmejnega sodelovanja na teh področjih in izvajanju inovativnih storitev trajnostne mobilnosti.V sklopu projekta izdelave aplikacije Kolesarske poti so študenti s pomočjo mentorjev pripravili ocenjevalne liste in nato s kolesi testirali in ocenjevali kolesarske poti po Obali, tako so zbirali informacije o kolesarski infrastrukturi ter o turistični ponudbi in možnosti kombiniranja uporabe kolesa še z drugimi možnostmi prevoza (avtobus, vlak ali ladja). Zbrani podatki so podlaga za pripravo spletne aplikacije, ki bi kolesarjem omogočila natančno načrtovanje planirane kolesarske poti. Kolesar bi na enem mestu dobil informacije: o zahtevnosti ture, konfiguraciji terena, naklonu, podlagi, možnosti postanka, turistični ponudbi, nevarnosti odseka in gostoti prometa na odseku. Torej, planiranje potovanja s kolesom bi postalo tako enostavno in učinkovito kot planiranje potovanja z avtomobilom.»Bistvo povezovanja in sodelovanja z gospodarstveniki, različnimi institucijami kot tudi z drugimi fakultetami in med drugim tudi povezovanje na mednarodni ravni, je predvsem to, da študentje vidijo kaj teorija o kateri se učijo, pomeni v praksi. Vsi se namreč zavedamo kako zelo so pomembne izkušnje, ko iščemo zaposlitev ali pa poskušamo ustvariti popolnoma svoje podjetje, morda celo start-up,« je bila glede projektov izčrpna dekanja, ki je poleg tega izpostavila tudi povezovanje in sodelovanje med profesorji in študenti. Predstavitve in izkušnje s projektov, gostovanj, konferenc potekajo enkrat mesečno na neformalnih srečanjih raziskovalcev fakultete, ki smo jih poimenovali KAPPRA.
Izmenjava študentov in profesorjev
Fakulteta za pomorstvo in promet svojim študentom torej nudi zelo vzpodbudno okolje. Poleg naštetega pa imajo tudi možnost, da se udeležijo programa Erasmus + oziroma tako imenovane izmenjave. »Glede na to, da je naša fakulteta sestavni del Univerze v Ljubljani, imamo veliko možnosti prav na račun tega, da ima univerza sklenjenih kar nekaj krovnih pogodb z drugimi univerzami. Kar pomeni, da imamo zagotovljeno veliko mobilnost naših študentov, ki veliko priložnosti za izmenjavo dobijo predvsem v Španiji in na Kanarskih otokih (pomorci), prav tako gre veliko študentov na izmenjavo še na Češko, Slovaško in Poljsko (tehnologija – logistka). Veliko študentov v okviru Erasmusa + gostimo tudi pri nas. K nam pridejo predvsem iz Turčije, Poljske, Češke, Slovaške in Francije. Prav tako pa se mobilnosti udeležujejo tudi profesorji, asistenti in strokovno osebje. Pri nas tako gostimo profesorje iz vse Evrope, sicer pa smo v zadnjem času začeli sodelovati tudi s Kitajsko. Zadnji obisk kitajske delegacije se je tako odvil prejšnji mesec, ko smo se dogovorili, da bomo podpisali namero o sodelovanju tudi na nivoju univerze.«
Fakulteta je med drugim v začetku julija podpisala Sporazum o medsebojnem sodelovanju s podjetjem Actual I.T. d.d. V sporazumu so opredelili sodelovanje na pedagoškem področju, zlasti prek vključevanja praktičnih znanj v pedagoški proces in vključevanja študentov v delovno okolje, sodelovanje na raziskovalnem področju, predvsem pri prijavljanju, pridobivanju in izvajanju skupnih razvojno-raziskovalnih projektov ter sodelovanje pri vzpostavljanju materialnih pogojev za razvoj dobre poslovne prakse na področju informatike v pristaniških in logističnih skupnostih. Povezovanje s sfero gospodarstva je za fakulteto namreč ključnega pomena, tako pri vzpostavljanju študijskih programov kot za oblikovanja ustreznih kompetenc študentov.
Sodelovanje z lokalno skupnostjo
Fakulteta za pomorstvo in promet uspešno sodeluje tudi z lokalno skupnostjo, tako v sodelovanju z občino Piran pripravljajo prometne študije v povezavi z umiritvijo prometa na obalnem območju, sicer pa v kratkem načrtujejo podaljšanje starega avstrijskega pomola v Portorožu.
»Z občino že vrsto let sodelujemo odlično. Že nekaj časa imamo v delu projekt podaljšanja pomola, in sicer na območju starega avstrijskega pomola, ki stoji pri čolnarni v Portorožu, kar je za našo fakulteto nepogrešljivo, saj je Evropska agencija za varnost v morskem prometu zahtevala od Slovenije, da mora izobraževati pomorščake v skladu z mednarodno veljavnimi standardi (STCW). Eden od teh standardov je tudi ta, da moramo študente naučiti kako se v izrednih razmerah varno zapušča ladjo. Sohe (stojala na katerih so reševalni čolni oziroma nastavki po katerih z ladij spustijo reševalne čolne), na katerih študentje trenirajo, so za nas torej izjemnega pomena. Poskušali smo jih umestiti v prostor, tako da ne bi posegale v samo okolje, ovirale prometa in hkrati bi bile varne za izvedbo vaj. Tako smo poskušali v Portorožu pri skladiščih soli, v Kopru pri Upravi za pomorstvo in vendar nikjer nismo dobili dovolj prostora, da bi soha lahko varno stala in ne bi nikogar ovirala. Edina rešitev je torej stari avstrijski pomol. Tako smo za podaljšanje pridobili že vsa dovoljenja, med drugim tudi gradbeno. Ob vsem tem je bilo potrebno tesno sodelovanje z občino in za njen posluh smo vsekakor zelo hvaležni,« je bila jasna Twrdyjeva.
Ob tem je potrebno poudariti, da je bila na območju podaljšanja pomola izvedena arheološka raziskava, saj so bili na našem območju nekoč Rimljani, ki so za sabo pustili velik del kulturne dediščine, vendar so na območju, kjer želijo izvesti podaljšanje, našli le nekaj amfor. Nov pomol bo po besedah Elen Twrdy stal na pilotih, poleg tega pa ne bo posegal v starega. S starega pomola, ki bo še vedno odprt za kopalce, se bo namreč na novega prešlo preko mostička, še več, star avstrijski pomol bodo ohranili in obnovili ter tako ohranili ta košček kulturne dediščine, ki danes propada.
Fakulteta med drugim aktivno sodeluje pri nastajanju nekaterih gospodarskih projektov, povezanih z DARS-om, sicer pa profesorji sodelujejo pri evalvacijah že izvedenih državnih in lokalnih projektov, prav tako pa so aktivno vključeni v sodelovanje z Luko Koper, predvsem na področju maritimnih ureditev (kako ladje lahko vplujejo, kakšni morajo biti pomoli, globine, ko se privezujejo …)
Poleg tega fakulteta odlično sodeluje tudi s Pomorskim muzejem Sergeja Mašere, ki jim je v letošnjem letu predal v upravljanje plovilo poimenovano Istrski Topo (istrska različica tradicionalnega lesenega ribiškega plovila tipično plovilo za naše kraje), ki ga danes študentje lahko uporabljajo ter se ob tem spoznajo s plovbo in njenimi osnovami.
Športno aktivni
Sicer pa je po besedah Twrdyjeve, fakulteta poleg 10 metrske jadrnice Solarije, ki je last fakultete že več let, nabavila še dve manjši, novi jadrnici in ob tem študentom ponudila izbirni predmet jadranje, ki je med drugim na voljo tudi študentom Univerze na Primorskem. Sicer pa se Fakulteta lahko pohvali z Akademskim jadralnim klubom, ponuja pa tudi druge športne aktivnosti, kot so veslanje, košarka, nogomet in odbojka. Športniki se večkrat pomerijo z ekipami Univerze na Primorskem v njihovi ligi, sicer pa tako Univerza v Ljubljani, katere del je Fakulteta za pomorstvo in promet, odlično sodeluje z Univerzo na Primorskem, tako na športnem, kulturnem kot tudi študijskem področju.
Kot je povedala dekanja, je to, da je fakulteta del Univerze v Ljubljani zanje zelo pomembno, saj gre za veliko univerzo z urejenim sistemom, ki bo letos decembra obeležila 100 obletnico delovanja.Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919. Regent Aleksander Karađorđević je 23. julija 1919 podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, današnji Univerzi v Ljubljani. Njene ustanovne članice so bile Filozofska fakulteta, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta. 31. avgusta 1919 je bilo s kraljevo odločbo imenovanih prvih 18 profesorjev Univerze. Za rojstni dan Univerze v Ljubljani štejemo 3. december 1919, ko je v tedanji deželni zbornici Kranjskega deželnega dvorca, kjer je še danes sedež Univerze v Ljubljani, slavist dr. France Ramovš predaval o historični gramatiki slovenskega jezika.Ob tem je potrebno omeniti, da bo v naslednjem letu okrogli jubilej praznovala tudi Fakulteta za pomorstvo in promet. Obeležili bodo namreč 60 let delovanja. Ob tem nam je Twrdyjeva zaupala, da je bila fakulteta na začetku ustanovljena kot samostojni visokošolski zavod za navtike in ladijske strojnike, vendar se je zelo kmalu pokazala potreba po kadru, ki bi delal v pristanišču (potrebovali so delavce, ki bi imeli znanje iz ekonomije, tehnologije, prava, statistike, prometa …) in se je Univerzi v Ljubljani priključila šele kasneje. Tako je danes na fakulteti največ študentov prav na prometnem oddelku. Letos so s prvimi prijavami na programe, ki jih fakulteta ponuja zelo zadovoljni, saj bodo po besedah dekanje zapolnili skoraj vsa razpisana mesta, več bi si želeli le ladijskih strojnikov, sicer pa se bodo po njenem mnenju mladi glede na trende tudi v prihodnosti odločali za poklice v logistiki in tehnologiji, sploh glede na vedenje, da velik delež (17 procentov) bruto domačega proizvoda v Sloveniji prihaja prav iz naslova prometa in logistike.Rektor Univerze v Ljubljani o Fakulteti za pomorstvo in promet: »Fakulteta za pomorstvo in promet je pomembna članica Univerze v Ljubljani. Že skoraj 60 let skrbi za izobraževanje strokovnjakov na tem področju. Gre za značilen multidisciplinaren študij, ki združuje različne vede. Fakulteta je mednarodno prepoznavna, uspešno pa sodeluje tudi z lokalno skupnostjo in daje Univerzi v Ljubljani značaj pomorske univerze.«
