Pisalo se je leto 1957, ko je bil Portorož prvič veliki organizator cestnohitrostnih dirk. Dirke so organizirali vse do leta 1967, kasneje se je to prekinilo. Brez dirk smo bili vse do leta 1991, ko so organizirali takšno dirko na portoroškem letališču ter s tem nadaljevali vse do leta 2002, ko se je zadeva ponovno ustavila. V Sloveniji ni sedaj niti ene cestnohitrostne dirke.
O zgodovini slovenskega motociklizma smo se pogovarjali s Petrom Verbičem, trikratnim državnim prvakom v motociklizmu in dobitnikom Zlate čelade, ki je bila v času Jugoslavije največje priznanje v avto-moto športu. Kot nam je povedal, je bil v letih 1975 – 1978 tovarniški voznik Tomosa iz Kopra, leta 1979 je osvojil osmo mesto na dirki za veliko nagrado Jugoslavije na Grobniku ter leta 1982 na dirki za veliko nagrado Nemčije osvojil deveto mesto. Bil je edini, ki je dvakrat osvojil točke za svetovno prvenstvo v cestnohitrostnih dirkah v tem obdobju. Po končani karieri je prevzel mesto predsednika AMD Domžale in postal predsednik sekcije za avto-moto šport pri Strokovnem svetu Avto-moto zveze Slovenije ter pričel s ponovnim oživljanjem cestnohitrostnih dirk v Sloveniji. Verbič spada v generacijo, ki je zadnjič dirkala leta 1973 v Škofji Loki. Na tej dirki je umrlo 6 ljudi, in sicer 1 tekmovalec in 5 gledalcev. Od takrat so bile vse dirke prepovedane.
»Pomembno je to, da je bil od leta 1957 do 1967 Portorož organizator cestnohitrostnih dirk, kasneje tudi dirk z avtomobili, in sicer na stezi čez center, mimo Valete in nato navzdol do črpalke, do Koblerja in nazaj,« je razložil Verbič. V tistih letih je tukaj nastopilo preko 300 dirkačev iz vse Evrope in prisotnih je bilo preko 50 tisoč gledalcev, ki so te dirke spremljali in gledali. »Leta 1964 se je zgodila huda nesreča, kjer je v formuli Volkswagen 24-letni nemški voznik iz Manheima, ki mu je počila guma na ravnici proti Koblerju, bočno priletel v drevo in bil na mestu mrtev. Pomembno je to, da Portorož od takrat dalje takšnih dirk ni imel več. Pa tudi zato, ker v Sloveniji nismo imeli primernega infrastrukturnega objekta,« je pojasnil Verbič. Nadalje je povedal, da so si vsi prizadevali, da bi poskusili dobiti objekt primeren za dirke, da bi se nekaj takega zgradilo, vendar jim ni uspelo. »In potem sem se leta 1991 odločil, da pristopim do gospoda Spinellija iz Casinoja Portorož. V letih, ko sem tekmoval, so bili tudi moji sponzorji. Takrat sem mu predlagal, da bi se lahko v Portorožu spet organizirale dirke, in sicer na letališču.« Dogovorili so se tudi z direktorjem portoroškega letališča in aprila 1991 naredili prvo »promocijsko« dirko. Videli so, da je zanimanja izjemno veliko, tako s strani voznikov kot gledalcev, zato so se odločili, da dirke organizirajo še najprej. Vse to je potekalo vse do leta 2002. »To so bile dirke za pokal Alpe Adria, velike mednarodne dirke in državno prvenstvo Slovenije, Hrvaške, Češke, Slovaške ter tudi za del Italije,« je povedal Verbič. Po njegovih besedah je bilo na prvih dirkah, leta 1992 in 1993, skoraj 12 tisoč ljudi. Ob tem je izpostavil, da je bila edina težava pri organizaciji dirke ta, da so morali za 3 ali 4 dni zapreti portoroško letališče. Toliko dni je bilo potrebnih, saj so morali postaviti vso infrastrukturo, vse robnike, zaščitne ograje in kot je povedal, je bila to zapletena logistika. Leta 1992 so organizirali dve dirki, in sicer v mesecu maju in oktobru. »Vse dirke so bile dobro obiskane, nastopilo je preko 200 dirkačev iz sosednjih držav, zanimanje je bilo zelo veliko. Pozneje smo na deponiji ob Degroju območje malo poravnali in uredili ter leta 2001 organizirali izbor najboljše motoristke, kjer je nastopila skupina Mambo kings, pa tudi Big foot mama. Ti dogodki so bili zelo veliki in dobro obiskani. Še več. Vmes smo se dogovorili za sodelovanje s Petrolom in za demonstracijo uspeli pripeljati tudi formulo 1. To so bili dogodki, ki so v Portorož vrnili življenje,« je prepričan Verbič.
Podaljšanje letališke steze bi bil pomemben korak k oživitvi dirk
Verbič je povedal, da so se že dogovarjali za podaljšanje letališke steze za 200 metrov. Takrat bi se lahko naredilo tudi nekaj rulnih stez, ki bi bile namenjene za avto-moto šport v mrtvih sezonah. Če bi bila letališka steza podaljšana in narejene rulne steze, letališča sploh ne bi bilo potrebno zapirati, razen za čas prireditve. »Potem so nastopile težave, ker so krajinarji pričeli zagovarjati zaščito raznih ptic in zaradi tega nismo uspeli organizirati nobenega podobnega dogodka več,« je dejal Verbič. Težava je tudi v tem, da je letališče delno tudi v zasebnih rokah, vendar Verbič meni, da bi se dalo tudi to urediti. Večjo težavo predstavljajo zaščitniki ptic, ker zaradi njih ne bi dobili vseh potrebnih dovoljenj. Sicer pa so v vmesnem času organizirali tovrstne prireditve na mariborskem letališču ter na letališču v Cerkljah. S tem so prenehali leta 2006.
Verbič ostaja optimističen. Meni, da je čez zimo v Portorožu mrtva sezona, ki bi jo lahko s takimi dogodki oživili ter tako privabili številne turiste.
