Tovarna Tomos je, podobno kot pozneje Luka Koper, močno zaznamovala povojno obdobje primorskega mesta in Koper postavila na svetovni zemljevid uspešnih gospodarskih praks v takratnih državah »socrealizma«. Mesto je od začetkov delovanja tovarne leta 1954 do osemdesetih let prejšnjega stoletja doživelo hiter gospodarski razvoj, ki je vplival tudi na arhitekturno podobo kraja in življenje njegovih prebivalcev. Predvsem tistih, ki so se prav zaradi možnosti zaposlitve v novi tovarni priselili iz različnih krajev Slovenije in takratne Jugoslavije.
Jasni viziji in veliki meri poguma je sledil izjemen uspeh. Stavili so na lastno znanje in kakovost izdelkov, na človeka in njegov potencial. Tovarna, ki se je ponašala z velikimi proizvodnimi halami in skladišči, menzo in ambulanto za zaposlene ter svojo tiskarno in časopisom, je imela tudi pomemben raziskovalni inštitut z oddelkom za oblikovanje in prototipnimi delavnicami. Več kot 200 strokovnjakov se je posvečalo stalnemu tehnološkemu raziskovanju, iskali so nove tehnične in sodobno oblikovane rešitve za lastno proizvodnjo. Bližina Italije, v kateri je estetski in vselej ironični pristop do reklamnega oblikovanja zelo dobro povzemal in odseval duha časa ter gospodarskega vzpona, je seveda pomembno navdihovala z zahodnimi estetskimi trendi. Z njimi so bliskovito osvojili domače in tuje kupce, Tomosovi »avtomatiki« so, na primer, podobno kot italijanska vespa, kmalu postali pravi statusni simbol in zaznamovali celotno generacijo. V sinergiji z raziskovalci in oblikovalci je delovala marketinška služba (oddelek za propagando), ki je s svojimi ambicijami presegala takratne standarde in sooblikovala več desetletno zgodbo o uspehu.
Veliko Tomosove materialne dediščine hrani Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki; v zadnjih letih pa so se tudi v slovenski Istri zvrstile razstave (Pokrajinski muzej Koper, Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran), ki so dokazale, da je spomin na uspešno primorsko zgodbo še vedno živ. Ljudje se radi in z nostalgijo spominjajo časov, ko so bili s Tomosom tako ali drugače povezani. Kako, je slikovito prikazano tudi v dokumentarnemu filmu Tomos, narejeno v Jugoslaviji (avtorica Nataša Mihelič, režiser Peter Leban).
Bogata Tomosova dediščina si zasluži celostno interdisciplinarno obravnavo in predstavitev. Razstava v Obalnih galerijah, ki je nastala na pobudo Steva Vujića in bo potekala med 3. decembrom in 2. februarjem 2020, zajema predvsem eksponate iz njegove zasebne zbirke, predstavlja le drobec v njenem mozaiku in se osredotoča na grafično oblikovanje. Opozoriti želi na nekatere pomembne dosežke industrijskega oblikovanja ter pokazati segment promocijskega materiala (plakate, zloženke in druge tiskovine), s katerim so gradili prepoznavnost blagovne znamke in uspešno tržili najrazličnejše Tomosove izdelke: motocikle, mopede, izvenkrmne motorje za plovila, gospodarske stroje, avtomobile… Oblikovalci in oglaševalci so se suvereno in drzno spopadali z vsakim novim izzivom. Delovali so celovito in timsko, vselej s kompromisom med umetniškim oblikovanjem in tržnim prepričevanjem potencialnih kupcev. Oblika, grafični pristop, barvni odtenki in sporočilnost reklamnega oglasa, vse je bilo usmerjeno predvsem v mlajše generacije in družine, namenjeno novemu nastajajočemu srednjemu sloju. Z neposrednimi nagovori so nastopali tudi na različnih sejmih doma, po Evropi in drugod po svetu. Za svoje dosežke so večkrat prejeli stanovske nagrade (na primer na ljubljanskem Bienalu industrijskega oblikovanja BIO). Model ATX Igorja Rose je bil razglašen za »brezčasni dizajn«, laskavo priznanje, ki so ga v mesecih oblikovanja prejeli tudi nekateri drugi oblikovalci danes ikoničnih izdelkov slovenskega oblikovanja.
