Radivoj Nardin: »Ne bojim se, da ne bi uspeli, če bom skupaj s kolegi lahko ta pogled, navade, način delovanja prenesel v šempetrsko bolnišnico. V naslednjih dveh mesecih, torej najkasneje v začetku leta 2020, bom vedel, če smo na pravi poti z našimi ukrepi, da lahko popeljemo šempetrsko bolnišnico iz poslovnih težav.« Tako nam je povedal Radivoj Nardin, ki je ob vodenju SB Izola za čas enega leta prevzel še funkcijo vršilca dolžnosti direktorja SB Dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Zaupanje ministra Aleša Šabedra za nalogo sanatorja v Novi Gorici je Radivoj Nardin pridobil kmalu po potrditvi njegovega drugega mandata direktorja v izolski bolnišnici. V novogoriški bolnišnici so od leta 2012 zamenjali štiri direktorje, ki očitno niso bili kos nalogi.
Še leta 2013 je imela SB Izola 37,26 milijona prihodkov, letos jih bo imela že okoli 55 milijonov. Če je pred šestimi leti poslovala z izgubo, pa je Nardin v zgolj treh mesecih po prevzemu vodenja v 2014 pripeljal do presežka prihodkov nad odhodki. Letos posluje izolska bolnišnica že 6. leto brez izgub, prej pa vsaj 20 let z veliko težavami »Pri plačevanju računov ne zamujamo niti minute več,« se pohvali Nardin. Stare nakopičene izgube je bilo 16, 5 milijona, večino je poravnala država, obljubili smo, da bomo preostali nekaj več kot en milijon evrov poplačali v štirih letih. »Če ne bo večjih presenečenj ali sprememb, bomo konec leta ustvarili kakih 200.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki,« je prepričan direktor.
»Plačilni sistem v zdravstvu je zelo zapleten in kompleksen, moraš ga dobro poznati in se držati pogojev in dogovorov z zavarovalnico. Žal, se večkrat zgodi, da marsikateri izvajalec, zavod, ali kdo tretji, zaradi različnih razlogov izvaja storitve, ki pa niso vedno plačane. Zato je tako pomembno načrtovanje in ustrezen dogovor, sicer se vsi dogovori in načrti sesujejo. Marsikdo marsikaj obljublja, ko pa je treba izpeljati dogovorjeno delo, so problemi, bodisi zaradi opreme, kadrov ali prostorov. Zdravnikom, sestram in drugim je treba odvzeti dela, ki niso nujna, in povečati učinkovitost. Ni korektno, da se zdravstveno osebje, ki se je leta šolalo in usposabljalo, zdaj ukvarja z dopisovanjem ali administracijo, na primer.«
Je izolska formula uporabna za Novo Gorico?
»Ne gre za neko specifično formulo, ker ima vsako podjetje neko svojo kulturo, svoje značilne pogoje poslovanja. Ne bojim se, da ne bi uspeli, če bom skupaj s kolegi lahko ta pogled, vade, način delovanja prenesel v šempetrsko bolnišnico. Do konca oktobra moramo ugotoviti, kje smo s številkami. Zato sem od sodelavcev v Novi Gorici zahteval pregled poslovanja na menedžerski način, da bomo lahko sprejeli ukrepe,« pravi Nardin.
Sicer pa sta južnoprimorska in severnoprimorska regija po številu prebivalstva podobno veliki (v izolsko bolnišnico zahaja še precej turistov in prebivalcev hrvaške Istre). V izolski je zaposlenih 850, v novogoriški pa čez 1000 zaposlenih. »Teh več kot 150 delavcev pomeni tudi več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov za plače na leto,« že računa Nardin. Seveda izvaja novogoriška bolnišnica nekatere programe, ki jih v Izoli ne (na primer s področja onkologije in infektologije). »Tudi v goriški bolnišnici bomo prevetrili programe, pogledali, kaj in kako dobijo plačano in kaj ne. In potem bomo zastavili ukrepe. Skušali bomo optimizirati poslovanje ter izločiti neracionalno delo.
V novogoriški bolnišnici je položaj tako težak, da ni več časa, da bi se kak menedžer šele uvajal v delo in spoznaval zdravstveni sistem. Ministru sem povedal, da ne upam in ne čutim, da bi sam prevzel vajeti, da pa imam okoli sebe dobre sodelavce, ki so zelo sposobni, in prosil, da bi mi pomagali implementirati potrebne ukrepe.«
Radivoju Nardinu sicer očitajo, da ga bolj zanima finančni kot zdravstveni učinek. Tudi v izolski bolnišnici imajo težave s kadri in čakalnimi dobami. Nimajo infektologa, spet manjkajo urologi, ni dovolj specialistov urgentne medicine, še nimajo zdravljenja onkoloških pacientov… Toda hkrati mu priznavajo, da je poslovanje bolnišnice v celoti neprimerno bolj urejeno, kot je bilo še pred 8 leti, da je veliko bolje opremljena in organizirana, kot je bila.
»Ponovno pomanjkanje urologov rešujemo in bo sanirano v kratkem. Medicinskega pa tudi drugega tehničnega osebja manjka povsod po svetu, temu posvečamo precej pozornosti. Ne moremo pa preprečiti, da nekdo, ki konča študij in izobrazbo, čez dva meseca ne bi odšel kamor bi želel. Nismo edini, ki se soočamo s čakalnimi dobami. Te so tudi v tujini, kjer imajo bolj razvito zdravstvo, pa mediji ne poročajo tako negativno. Vendar so pri nas vsi nujni in akutni primeri rešeni takoj in izvajamo poseben program obvladovanja čakalnih dob.«
Te dni se je v Izoli zaključil razpis za strokovnega direktorja, že veste, kdo bo?
»Z dosedanjim v.d. strokovnega direktorja Dušanom Deisingerjem sva odlično sodelovala. Sem zelo zadovoljen z njim in bi bil vesel, če bi mu ponovno uspelo na tem mestu. Ampak o tem bo odločil strokovni svet zavoda. Prav je, da bolnišnico vodita dva, ki se razumeta, sicer pride lahko do zapletov,« je Deisingerja podprl Nardin.
Učinkovitost v zdravstvu v veliki meri zaustavlja informacijska tehnologija. Koliko časa boste potrebovali, da vpeljete novo?
»S postopki nabave nove IT smo začeli pred 4 leti. Bili sta dve reviziji, zdaj smo izbrali enega najboljših na svetu – SAP iz Nemčije, ki izvaja programe za več sto bolnišnic po svetu. V naši okolici jih še ni, zato bo naš primer zelo pod drobnogledom. Če bodo tukaj uspeli, bo to velik korak za zdravstvo v Sloveniji. Zelo velika je verjetnost, da si bodo take tehnologije želeli tudi drugi zavodi, ne samo v Sloveniji. Kader že izobražujemo. Predvidevamo, da bomo v začetku februarja 2021 dokončali uvajanje novega sistema in ga začeli uporabljati,« je še povedal Radivoj Nardin.
Boris Šuligoj
