Koprski kriminalisti so konec februarja 2020 zaradi storitve dveh kaznivih dejanj pranja denarja kazensko ovadili državljana Nemčije in državljanko Združenega kraljestva, tako imenovani »denarni muli«. Denarne mule so osebe, ki za druge “prenašaja” denar, pridobljen s kaznivim dejanjem. Od oktobra 2017 do maja 2018 sta na svoja bančna računa v Nemčiji in na Škotskem sprejela denar žrtve spletne goljufije iz območja Pirana ter nato ta denar nakazala naprej na tuje bančne račune, z namenom, da zakrijeta izvor tega denarja.
Preiskovanje kaznivih dejanj pranja denarja so kriminalisti pričeli zato, ker je oškodovanec iz območja Pirana na Policijsko postajo Piran prijavil, da je bil ogoljufan. Neznana oseba ga je namreč preko spletne aplikacije Google Hangouts z lažnivim prikazovanjem in obljubami, da se bo preselila v Slovenijo, se poročila z njim in mu kasneje vrnila denar, prepričala, da je iz svojega bančnega računa, v škodo svojega premoženja, nakazal skupno 33.200 evrov.
Pri preiskovanju kaznivih dejanj se je dejansko potrdilo, da je oškodovanec spletne goljufije v letih 2017 in 2018 iz svojega bančnega računa na tri različne bančne račune v tujini nakazal skupno 33.200 evrov. Del tega denarja, približno 21.500 evrov, sta prejela na bančne račune kazensko ovadena državljana Nemčije in Združenega kraljestva, nakar je bil denar v nekaj dneh po prejemu nakazan naprej. S tem sta storilca poskušala zakriti izvor tega denarja. Državljanka Združenega kraljestva je za “opravljeno storitev” del tega denarja zadržala zase.
Policisti so zoper neznanega storilca v aprilu 2019 na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije, s katerim je bil oškodovan prijavitelj. Kriminalisti so to kazensko ovadbo konec februarja 2020 dopolnili še s kazensko ovadbo zoper državljana Nemčije in državljanko Združenega kraljestva, zaradi utemeljenega suma storitve dveh kaznivih dejanj pranja denarja, za kar je predpisana zaporna kazen do dveh let.
Na območju PU Koper je bilo v preteklih letih več primerov spletnih goljufij in posledično pranja denarja, ki izvira iz goljufij, kar je aktualno tudi v letu 2020. “Dobro organizirani storilci z računalniškim znanjem po spletu iščejo potencialne žrtve. Ko ti odgovorijo na njihova povpraševanja, jih pričnejo zavajati z lažnimi obljubami, da ti v škodo svojega premoženja, na neznane bančne račune nakažejo svoj denar. Žrtve spletnih goljufij storilci zavajajo daljše časovno obdobje, tudi leto in več, ter obljube stopnjujejo, zato so oškodovanci dolgo prepričani, da jim je obljubljeno na dosegu roke”, opozarjajo na policiji.
