Ker v teh časih več nakupujemo preko spleta, smo preverili, kakšni so postopki carinske pošte, kadar naročimo pošiljko iz tujine, oziroma države, ki ni EU. Veliko je namreč pošiljk iz Kitajske, kjer so izdelki cenejši. Če pa k temu prištejejo še carino in plačilo DDV-ja, pa je cena že nekoliko večja.
Če pride pošiljka iz tujine, npr. Iz Kitajske (naročilo preko interneta), do katerega zneska se ne carini oziroma ni potrebno plačilo carine in DDV-ja?
Plačila uvoznih dajatev so zdaj oproščene pošiljke z blagom, ki se pošilja iz tretjih držav prejemnikom v EU, in katerih vrednost znaša do 22 evrov. Za pošiljke do skupne vrednosti 150 EUR se obračuna DDV, za pošiljke nad vrednostjo 150 EUR pa se obračuna tudi uvozna dajatev. Oprostitev plačila DDV in uvoznih dajatev pa ne velja za alkoholne pijače, parfume in toaletne vode ter tobak in tobačne izdelke. V kolikor gre za pošiljko, ki je napačno ali pomanjkljivo deklarirana oz. opremljena (dvomljiva vrednost blaga, napačna navedba vsebine pošiljke ipd.) ali so zaznana druga tveganja, ki bi lahko vplivala na sprostitev pošiljke, se ob uvoznem carinjenju lahko prejemniku zaračunajo tudi stroški preverjanja vrednosti in/ali vsebine pošiljke.
Kdaj sprožite postopek carinskega posredovanja?
Carinsko posredovanje je sklop storitev, ki so vezane na izvedbo zakonsko predpisanih carinskih postopkov za uvoz ali izvoz blaga/pošiljk. Uporabniki sami zelo težko ali celo ne morejo samostojno urediti uvoznih carinskih postopkov.
Za blago, ki prispe v poštnem prometu iz tretjih držav (držav, ki niso članice EU), morajo biti ob uvozu opravljene carinske formalnosti. Odločitev, katera pošiljka bo predmet uvoznega carinskega postopka, temelji ne več dejavnikih:
– vrednost pošiljke nad 22 €,
– pošiljke, za katere na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogoče ugotoviti njihove realne vrednosti (pošiljke, katere bi lahko presegale vrednost 22 €);
– pošiljke, v zvezi s katerimi so zaznana druga tveganja, ki bi lahko vplivala na sprostitev pošiljke v prost promet (sum ponaredkov, nepravilen opis vsebine, sum na prepovedane vsebine ipd.
Kadar se ugotovi, da so podatki iz deklaracije in drugih spremnih dokumentov pošiljke pomanjkljivi oziroma obstaja dvom o njihovi verodostojnosti, se izvede vse potrebne ukrepe (obvesti naslovnika pošiljke in zahteva dostavo dodatne dokumentacije) za pridobitev ustreznih podatkov oziroma dokumentacije od naslovnika pošiljke.
Konkreten primer: stranka naročila in plačala preko interneta, znesek okrog 16 evrov(s poštnino vred). Na carinski pošti so sprožili postopek carinskega posredovanja, kljub temu, da gre za nizek znesek. In kljub temu, da carine ni bilo potrebno plačati, je stranka plačala postopek preverjanja e-poslovanja. Zakaj je potrebno plačilo le tega? Pošiljka ni bila sumljiva, navedena je bila vrednost pošiljke na sami pošiljki. Na osnovi česa se odločite, ali je potreben postopek preverjanja e-poslovanja? Kakšen je cenik?
Če so ugotovljena odstopanja na deklaraciji oziroma se pojavi sum, da je vrednost blaga na deklaraciji neustrezna (izvajanje dodatnih carinskih analiz tveganja s poudarkom na pod-vrednotenjem blaga v poštnih pošiljkah) ali gre za blago, ki je podvrženo podrobnejši kontroli, pri preverjanju pa se ugotovijo dejanska odstopanja od vsebine deklaracije na pošiljki, se izvedeni postopki prejemniku zaračunajo skladno s cenikom izvajalca. Gre torej za primere, ko so ugotovljena odstopanja med podatki na deklaraciji in dejanskim stanjem.
Ali boste zaračunavali storitev carinskega posredovanja tudi v času korona krize?
Tudi v času pandemije virusa Covid 19 je Pošta Slovenije dolžna izvajati vse ustrezne postopke carinjenja in jih tudi skladno s tem tudi zaračunava.
