V času velike noči je poleg ljubkega rumenega piščanška in jagenčka, najbolj raprezentativna žival zajec. Zadnja leta tako okoli velike noči te kosmatinčke v trgovinah z živalmi ponujajo po akcijskih cenah. Ker je majhen zajček prikupen in poceni, se je marsikdo odločil za nakup.
A v resnici to nikakor ni preprosta in poceni žival, in ob pravilni oskrbi je lahko naš najboljši prijatelj več kot deset let. Uvodoma je treba poudariti, da dolgouhi, ki živijo v naših domovi niso zajci ampak kunci. Kunec izvira iz divjega kunca, ki so ga ljudje udomačili pred približno 1000 leti. Skotijo se goli in slepi, radi spijo, se družijo in kopljejo rove. Kljub temu, da zelo radi glodajo, ne spadajo med glodalce ampak v rod lagomorfov. Ostale zanimivosti so to, da njihovih 28 zob neprestano raste in je to razlog zaradi katerega radi glodajo, potijo se samo preko blazinic na tačkah in spijejo ogromno količino vode. Poleg tega nas ne sme presenetiti, ko bomo videli, da mehka kepica občasno poje svoj iztrebek. In kaj moramo vedeti preden se odločimo postati skrbnik te prikupne živalice? Ker so družabne živali je izjemnega pomena, da se odločimo vsaj za par. Če sta nasprotnega spola morata biti kastrirana oziroma sterilizirana. Nekastrirani samci so zelo teritorialni in radi markirajo, kar, če to počnejo med skakljanjem po stanovanju, za skrbnike ni ravno prijetno. Predvsem pa je težava neželena brejost oziroma več njih – kunci se namreč razmnožujejo večkrat letno. Vedeti je potrebno tudi, da kunec ni žival za v kletko. Imeti mora prostor za tekanje, igranje in druženje z ostalimi kunci. Predvsem pa mora biti ta prostor kar se da varen in topel (sobna temperatura). Od dosega je tako potrebno odmakniti vse električne in še pomembneje optične kable ter za voljo naših mirnih živcev tudi drago pohištvo, na katerem bi si sicer brusili zobke. V takem primeru pa kunca ne smemo potegniti za ušesa – ta so pri njih namreč zelo občutljiva in edino upravičeno dotikanje je za namen nežnega božanja. Ključna skrb pri kuncu je prehrana, katere 80-90 odstotkov mora predstavljati kvalitetno seno. Dnevno ga mora pojesti toliko, kot je velik sam. Manjši del prehrane, približno 5 odstotkov, predstavljajo kvalitetni peleti na osnovi sena, trave in zelišč, ki ne vsebujejo žitaric. Preostali del prehrane pa je sveža zelenjava kot so rukola, listje korenja, endivija, ohrovt, berivka, cikorija, radič, regrat, meta, melisa, timijan, rožmarin, koromač, koper in janež. Korenje, jagode in jabolka (brez pečk – te so zanje strupene), jim ponudimo zgolj občasno kot priboljšek. Dnevno sveže seno in voda morata biti venomer na voljo, saj mora kunec, za razliko od človeka, neprestano jesti, saj v nasprotnem primeru lahko pogine.
Upam, da je iz napisanega jasno, da kunec ni preprosta žival za skrb in predvsem, da ni primeren nakup v času velike noči le zato, ker vam ga ponujajo za nekaj evrov. V Sloveniji imamo veliko takih velikonočnih ‘nakupov’, ki iščejo nov dom, ker so se jih skrbniki naveličali. Zatorej, če po prebranem menite, da imate čas, prostor in dovolj prihrankov za dostojno skrb za dolgouhega ljubljenčka, ga poskusite posvojiti. Z malo potrpljenja bo postal vaš najboljši prijatelj, ki se bo rad božal in užival v vaši družbi.
Rok Dekorti
