Intervju: Kristjan Staničić

Deli novico s tvojimi prijatelji

Intervju: Kristjan Staničić

 width=

Staničić je bil rojen leta 1973 v Kopru. Nekoč Pirančan, ki je od malih nog vpet v turizem, je sedaj glavni direktor Hrvaške turistične skupnosti in eden izmed redkih Hrvatov, ki tekoče govori slovensko. Šolanje je končal na Hrvaškem, bil nekaj časa zaposlen za zunanjem ministrstvu Hrvaške (tudi v hrvaški ambasadi v Ljubljani). Poleg kratkega skoka v diplomacijo pa celo življenje živi in dela v turizmu. Sam je dejal, da je ponosen, ker je delal kot nočni portir, pomivalec posode, natakar, hotelski receptor in bil tudi direktor hotelov. Vodil je nekaj velikih hotelskih podjetij na Hrvaškem, dobra tri leta (2013-2016) pa je bil zaposlen v Hotelih Bernardin v Portorožu in nekaj časa tudi njihov direktor.

 

Turizem še ni bil pred takšnimi izzivi in takšno krizo. Gostilne, restavracije, hoteli in apartmaji so zaprti. Zaenkrat še nihče ne ve, kdaj se bodo lahko odprli. Še Avstrijci, ki so med prvimi začeli rahljati ukrepe, sprejete zaradi korona virusa, so dejali, da se bodo o odprtju hotelov pogovarjali konec meseca maja. Ali imate kakšen nasvet za delavce v turizmu?

Edini nasvet v tem trenutku je, da vsi ostanemo doma. Le z upoštevanjem ukrepov pristojnih organov lahko vsi skupaj prispevamo k umiritvi in postopnem ”odklanjanju” virusa. Res je težko napovedatim, kdaj se bo stanje popolnoma normaliziralo, saj tega nihče ne ve. Menim pa, da se v tem obdobju lahko vsi skupaj pripravljamo na to, kar bomo počeli od trenutka, ko se bodo hoteli, gostilne, restavracije in sobe spet odprle za naše goste. In verjamem, da bo to kmalu.

 

Kako je na krizo odreagirala hrvaška vlada? Kateri so glavni ukrepi, ki jih je sprejela za pomoč turističnemu gospodarstvu in zaposlenim (nezaposlenim) v turizmu?

Hrvaška vlada je odreagirala pravočasno in zelo konkretno. Do sedaj je sprejela dva paketa ukrepov, ki imajo za cilj ohranjanje delovnih mest in tekoče likvidnosti tako prebivalstva kot tudi podjetij. Podjetnikom so na razpolago nadomestila za plače v višini 4.000 kun (cca. 600 EUR), odpisi določenih davkov in nekaterih dajatev, moratoriji na kredite za podjetnike in odpisi določenih dajatev v sektorju turizma, saj je turizem med najpomembnejšimi sektorji hrvaškega gospodarstva.

 width=

Ali mislite, da bomo Slovenci letos lahko dopustovali na Hrvaškem?

Da. Prepričan sem, da bodo takoj, ko se sprostijo ukrepi in odpro meje, Slovenci potovali na Hrvaško in obratno. Ne gre pozabiti, da sta Slovenija in Hrvaška dve sosednji prijateljski državi, ki ju že stoletja povezuje nešteto vezi in da sta obe državi zelo priljubljeni turistični destinaciji. Zato tudi ob tej priložnosti pozivam vse slovenske goste, naj obiščejo Hrvaško, ki ima veliko za ponuditi. Poleg priljubljene Istre in Dalmacije, hrvaških otokov in obale, tudi najlepši advent v Evropi v Zagrebu, čudovito Zagorje in njen še vedno neodkriti biser Slavonijo.

 

Če in ko se bodo meje in hoteli odprli, na katere goste računate?

V Hrvaški turistični skupnosti smo se odločili, da se bomo tokrat, glede na razmere, usmerili na domači trg in na naše sosednje države ter trge, katerim smo zelo hitro in enostavno dostopni z avtom. To so tradicionalno naši najpomembnejši turistični trgi, kot so Slovenija, Italija, Avstrija, Madžarska, Nemčija, pa tudi Češka, Slovaška in Poljska. In ravno tukaj najbolj računamo na goste iz Slovenije.

Ali bo vaš nasvet takrat tudi nižanje cen?

Osebno nisem bil nikoli pobudnik zniževanja cen. Ko enkrat znižaš ceno storitve, je le-to težko povrnit na željno raven. Menim, da je zelo pomembno ponuditi vrednost za denar (“value for money”), torej, da za določeno ceno ponudimo visok nivo kakovosti storitev. To gostje iščejo in so tudi pripravljeni plačat.

 

Hrvaški in slovenski turizem imata veliko skupnega. Ali vidite možnost sodelovanja obeh držav na področju turizma? Ali sploh obstajajo kakšni skupni projekti?

Seveda. Obe državi na področju turizma sodelujeta že vrsto let na različnih projektih, zlasti pa v smislu dopolnjevanja turistične ponudbe. Ob tej priložnosti lahko omenim tudi odlično sodelovanje s STO na področju skupne promocije na oddaljenih trgih kot so Kitajska, Avstralija in Nova Zelandija. Lansko leto smo imeli skupno predstavitev v Avstraliji, letos pa smo jo načrtovali na Kitajskem, za kar smo dobili tudi evropska sredstva. Vrsto let sodelujemo tudi pri promociji obeh držav med olimpijskimi igrami.

 

V Sloveniji ima država namen združiti pod svojim okriljem in svojim lastništvom vse večje hotele. Na ta način naj bi jim z večjimi investicijami v hotele in lokalno infrastrukturo dvignila ceno, preden bi jih prodala strateškim kupcem. Kaj pravite o takšni strategiji?

Težko komentiram omenjeno strategijo, ker z njo nisem seznanjen. Lahko pa iz izkušenj pri vodenju velikih hotelskih podjetij na Hrvaškem povem, da je za uspešnost zelo pomembno nekaj elementov: strokovno in profesionalno vodstvo, ki odlično pozna turizem, zagotovilo za priliv svežega kapitala s strani lastnika, ki je potreben za investicije in razvoj ter sinergija z lokalno upravo. Na Hrvaškem se je pokazalo, da so privatizirana turistična podjetja bistveno bolj uspešna ter se hitreje razvijajo in prilagajajo na spremembe in nove izzive.

 

Kje vidite portoroški turizem čez pet ali deset let? S čim prepričati turiste, ki so na poti v Istro, da se ustavijo tudi v Sloveniji?

Če bi me to vprašali pred “korona krizo”, bi vam bistveno lažje odgovoril na to vprašanje (smeh). Portorož je bil vedno perjanica slovenskega turizma in destinacija, ki jo enostavno moraš obiskati. Menim, da je pomembno, da Portorož zadrži visok nivo ponudbe in storitev, kar zahteva nenehna vlaganja v ponudbo. Obenem pa je zelo pomembno v ponudbo vgraditi delček avtohtonosti kraja (Primorske), predvsem v kulinariki ter celoletno ponudbo obogatiti s številnimi dogodki. Tudi tesnejša let alska povezava z določenimi trgi bo Portorož še bolje pozicionirala na turističnem zemljevidu sveta.

 

Ali obiskujete slovensko obalo in ali vidite spremembe od leta 2016, ko ste bili kot direktor Hotelov Bernardin tesneje vpeti v razvoj portoroškega turizma?

Portorož obiskujem nekajkrat letno, ko mi to dopuščajo številne obveznosti, saj imam v Piranu starše. Ko pridem na obalo, se vedno dobim tudi s prijatelji še iz šolskih dni. Ob zadnjem obisku sem opazil prenovo Lagune Bernardin, kar me iskreno veseli, saj je Bernardin eden največjih potencialov slovenskega turizma.

 

Hotel Metropol, ki je v hrvaški lasti, vsaj med domačini ni na najboljšem glasu. Del portoroške plaže, ki jo ima v najemu, je v zares slabem stanju, lani so še meseca junija popravljali bazen, …

Hoteli Metropol imajo privatnega lastnika, ki zelo odgovorno skrbi za svoj kapital. Nedvomno je, da bo lastnik tudi v prihodnjosti vlagal v razvoj ponudbe, saj je to počel tudi do sedaj. Prenovil je hotele Rožo in Barbaro ter vlagal v delno prenovo hotela Metropol in Lucija. Poleg tega pa je poleg kapitala, in to bom ponovil, zelo pomembna sinergija z lokalno upravo in okoljem v katerem deluješ.

 

Vse debate o slabostih množičnega turizma, o prezasedenosti obalnih mest, kvaliteti turistov, ki prihajajo na Hrvaško in v Slovenijo, bodo sedaj verjetno pozabljene. Kakšen je vaš nasvet? Ali lahko pride iz te krize kaj dobrega?

Ne gre pozabiti, da je turizem svetovna dejavnost, ki je zelo občutljiva na tovrstne nepredvidene okoliščine. Po drugi strani pa je vsaka kriza tudi nova priložnost. Sedaj je priložnost, da izkoristimo vse svoje prednosti pred konkurenco, kot so varnost naših destinacij, ohranjeno okolje in čudovita narava ter bližina najpomembnejših turističnih trgov. Turizem moramo naprej razvijati v smeri trajnostnega razvoja in obenem vgraditi mehanizme, ki nam bodo v pomoč in zaščito v primeru novih nepredvidenih okoliščin.

 

Tomaž Perovič