Skozi generacije se je v angleškem jeziku žajbelj uporabljal za zdravljenje pozabljivosti in za krepitev možganov.
Žajbelj je rastlina starodavne medicinske tradicije, ki ima impresivne učinke na celotno človeško fiziologijo. Beseda salvia izhaja iz latinske besede “salvs”, kar pomeni zdrav oz. zdravje. Vrline te dragocene zdravilne rastline so poznali že stari Rimljani, Grki, ki so jo imenovali “zelišče nesmrtnosti” ter Egipčani, kjer je veljala za eliksir življenja. V Salernski medicinski šoli, katere izvor sega v IX.-X. stoletje, so skovali rek, ki je kasneje postal pregovor: “Cur moriatur homo, cui Salvia crescit in horto” in pomeni: “Kako lahko umre človek, v čigar vrtu raste žajbelj”.
Žajbljevi listi vsebujejo številne zdravilne snovi. Najbolj znani so njegovi dobrodejni učinki pri prebavnih motnjah ter vnetjih žrela in dlesni, manj znano pa je, da se žajbelj uporablja tudi za preprečevanje pretiranega znojenja, zniževanje sladkorja v krvi, razkuževanje ran, uravnavanje hormonskih neravnovesij (estrogenska rastlina), za nego kože in las ter za povečanje kostne gostote pri osteoporozi. Poleg tega pa deluje tudi kot za poživilo in tonik za živčni sistem in spomin.
Dve vrsti žajblja, ki se ju na najpogosteje uporablja, sta navadni žajbelj (Salvia Officinalis) in španski žajbelj (Salvia Lavandulaefolia). Še posebej močan učinek so ugotovili pri eteričnem olju, toda ker je v njem prisoten strupeni tujon, se eteričnega olja ne sme uživati nenadzorovano. V naturopatiji se s pridom uporablja žajbljeve poparke in žajbljevo kvintesenco, ki je pri nas še dokaj nepoznana. Čeprav je Ameriška agencija za prehrano in zdravila (FDA) žajbelj uvrstila na listo varnih rastlin za uživanje v prehrani, je pri uživanju žajblja potrebna previdnost in zmernost. Če žajbelj spomladi poberemo in posušimo, si bomo lahko z njim tudi pozimi lajšali marsikatero težavo. Doma je najbolj varna uporaba poparka iz žajbljevih listov, ki ne vsebuje toksičnega tujona, saj se le-ta v vodi ne topi. Pri uporabi drugih vrst žajbljevih pripravkov pa se moramo ravnati po navodilih farmacevta, zdravnika ali naturopata. Uživanje žajblja ni primerno za nosečnice, doječe matere in osebe z epilepsijo, pazljivi pa morajo biti tudi sladkorni bolniki.
Žajbelj v kulinariki – združimo prijetno s koristnim
Italijani uporabljajo žajbelj v kulinariki še pogosteje kot mi. Zelo enostavna je njihova omaka za testenine ali njoke, ki jo pripravijo tako, da sveže žajbljeve liste popražijo na maslu, v tej omaki pa nato na hitro pokuhajo še testenine ali njoke. Velja poskusiti!
Romina Salvi, naturopatinja
Naturopatski center Aureus Hotel Laguna Strunjan
gsm: 040 371 190Vse informacije v besedilu so zgolj informativnega značaja in niso namenjene kot nadomestilo za nasvete osebnega zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja, prav tako ne morejo biti nadomestilo za ustrezno zdravstveno pomoč, zdravniško diagnozo ali zdravniški nasvet, saj niso izrecno potrjene s strani zdravstvenih organov in zato zanje ne moremo prevzemati odgovornosti.
