Obalne galerije Piran se pridružujejo Poletni muzejski noči

Deli novico s tvojimi prijatelji

Poletna muzejska noč je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij. Obalne galerije Piran se pridružujejo z odprtjem razstave v Galeriji Herman Pečarič, vodstvom v Galeriji Monfort in vabijo k večernemu ogledu aktualnih razstav v Piranu in Kopru. Sobotna muzejska noč bo jutri, 20. junija, od 18.00 do 22.00.

 

Galerija Herman Pečarič Piran

Miklavž Komelj, Plamen je lep! Plamen je lep!, risbe

Odprtje z vodstvom ob 18.00

 width=

Miklavž Komelj, javnosti znan predvsem kot pesnik, pisatelj in umetnostni zgodovinar, se predstavlja s ciklom risb, ki se nadaljuje od leta 2019. Gre za dela na papirju, ki nastajajo v mešanih tehnikah, večinoma v akvarelu in tušu. Na nekaterih so vpisani tudi verzi v različnih jezikih – včasih avtorjevi, še pogosteje pa so vzeti od drugod. Ne gre za klasično slikarstvo temveč za neke vrste meditacijo, nekakšna magična potovanja, katerih glavna popotnica je ženska figura.

 

Galerija Monfort Portorož

Zora Stančič, Zunaj kroga, multimedijska prostorska postavitev

Vodstvo ob 21.00

 width=

Navdih za multimedijsko razstavo je bila bronasta skulptura Stojana Batiča Lepa Vida na Bernardinu. V likovni materializaciji ideje Zora Stančič izhaja iz lastnega primarnega klasičnega medija grafike, nadgrajenega z gibljivimi podobami (animacija Andreja Kamnika), zvokom (avtorska glasba Mateje Starič) ter besedilom sarajevskega pisatelja in filozofa Predraga Fincija.

 

Mestna galerija Piran

Erik Lovko, Mož in sonce, spominska razstava

Od 18.00 do 22.00

 width=

Lovko sodi med pomembne osebnosti našega prostora in hkrati med tiste primorske umetnike, ki najbolje predstavljajo tudi mediteranski pol slovenske umetnosti. S svojim bogatim ustvarjalnim opusom je pomenljivo zaznamoval tokove sodobne umetnosti tako v domačem kot v mednarodnem prostoru.

 

 

Galerija Meduza Koper

Rok Mohar, Černobilčki, kipi

Od 18.00 do 22.00

 width=

Projekt Černobilčki se navezuje na jedrsko katastrofo v Černobilu leta 1986. Oživljanje spominov na tragični dogodek je predvsem refleksija o današnjem stanju civiliziranega sveta, ki jo Mohar posreduje z duhovito likovno govorico. Razstavljena dela so prežeta z različno prikrito simboliko in odsevajo avtorjevo bujno domišljijo.