Maske so s koncem šolskih počitnic dosegle tudi Dansko. Nošenje mask tudi na višku pandemije na Danskem ni bilo obvezno. Niti priporočeno s strani vlade ter zdravstvenih strokovnjakov. Trdili so, da ne obstajajo dovolj trdni dokazi, da bi nošenje mask zmanjšalo število okužb med ljudmi. Javni prevoz je bolj ali manj sameval, nakupovalna središča, kino dvorane, fitnesi, gledališča ter ostali javni prostori, kjer se po navadi zadržuje večje število ljudi, so bili zaprti. Maske tako nikoli niso postale del tukajšnjega vsakdana.
S porastom števila okuženih (imamo med 80 in 150 novih okužb na dan, pri približno petih milijonih prebivalcev), pa smo morali pridno v nakup po maske. Njihova uporaba je obvezna na vlakih, metrojih, avtobusih, ladjah ter vseh ostalih oblikah javnega prevoza in na postajah. Sprememba je v veljavo stopila ob polnoči iz petka na soboto. V petek ob 21h sem bila na mestnem vlaku, ena redkih z masko. Velika večina potnikov ni imela ne mask, niti se niso držali priporočil glede razdalje. Z masko na obrazu sem privabljala podobne poglede, kot si predstavljam, da bi jih v Sloveniji brez maske v nabito polni trgovini. Manj kot 12 ur kasneje pa je zgodba popolnoma drugačna. V soboto dopoldne se odpravim na isti vlak, tokrat ni niti enega potnika brez maske. Kot da bi se še včeraj vsi strinjali, da virus ne predstavlja nikakršne nevarnosti, danes pa je dihanje nefiltriranega zraka nekaj popolnoma nesprejemljivega. Opazim, da tudi ni enega, ki bi imel masko nadeto samo na pol, tako »po naše«, samo preko ust, z nosom ven. In naj poudarim, da na vlakih in metrojih ni klime, temperature v vagonih pa so se vztrajno približevale 30 stopinjam.
Danci so lahko v upoštevanju pravil in zaupanju v odločitve vlade, vzor vsem. Četudi se, več kot očitno glede na obnašanje dan pred uvedbo mask, sami ne bi odločili za njihovo nošenje, v novo ureditev ne dvomijo, se ne upirajo ter jo sprejmejo brez vprašanj. Ne dvomim, da obstajajo tudi skeptiki, ki se z nošenjem mask ne strinjajo ter se jim zdi tovrsten ukrep nepotreben ali celo neumen. A tudi ti, navkljub nestrinjanju, vestno upoštevajo predpisana pravila, jih spoštujejo in se jim verjetno upirajo na drugačne, manj vidne načine. Za vse, ki pa nikakor ne želijo nositi maske, na Danskem vedno ostane najbolj priljubljen način prevoza – kolo.
Nina Ločniškar
