Spominska razstava z naslovom Oreste Dequel (1923−1985) je nastala v sodelovanju Italijanske skupnosti Santorio Santorio iz Kopra, Obalnih galerij Piran, Društva likovnih umetnikov Insula Izola, Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola in Pokrajinskega muzeja Koper.
Razstava, ki bo postavljena v petih razstaviščih, na treh lokacijah v Kopru in dveh v Izoli, želi širšo laično pa tudi strokovno javnost spomniti na v Kopru rojenega in delujočega umetnika, ki je pred 35 leti umrl v Italiji.
ORESTE DEQUEL (1923-1985)
Spominska razstava
Odprtje: Palača Gravisi, petek, 18. september 2020, ob 19. uri
Lokacije: Galerija Loža, Palača Gravisi Buttorai, Muzejska galerija, Koper Galerija Insula, Palača Manzioli, Izola
Oreste Dequel se je rodil 17. 8. 1923 v Kopru. Že v najstniških letih je začel risati in že takrat je izkazal svojo likovno nadarjenost, kar potrjuje nagrada za delo Orcestra Jazz na enem od likovnih tekmovanj leta 1937 v Trstu. Med drugo svetovno vojno je še zelo mlad sodeloval v narodnoosvobodilnem boju kot pripadnik brigade Garibaldi. Po vojni (1946/47-1951) je jugoslovanska država denarno podprla njegov študij na novi Akademiji upodabljajočih umetnosti (AUU) v Ljubljani, kjer je študiral pri profesorju Frančišku Smerduju. S sošolcem Jožetom Pohlenom sta prispevala k realizaciji monumentalnega Smerdujevega kipa Franceta Prešerna, postavljenem leta 1952 v Kranju. Po študiju se je leta 1951 vrnil v rodni Koper in se leta 1956 preselil v Italijo. V Kopru naj bi ustvaril serijo bronastih plastik (Cankar, Prešeren, Verdi, Dante …) za različne domače kulturne ustanove (gledališče, knjižnico …), ki pa, žal niso ohranjene. Leta 1953 mu je bil zaupan izjemno pomemben projekt, izvedba doprsnega kipa koprskega škofa Petra Pavla Vergerija ml., ki še danes krasi Vergerijev trg v mestu. Hkrati mu je oblast naročila monumentalno tri metrsko skulpturo Padli mornar (kasneje preimenovano v Solidarnost), ki je po različnih »peripetijah« dobila svoj prostor v parku pred izolskim pokopališčem. V času tržaškega obdobja je Dequel ustvaril vrsto manjših plastik, s katerimi se je leta 1959 predstavil na prvi osebni razstavi v Galleria Comunale v Trstu. Istega leta se je preselil v Rim, kjer je navezal stik in prijateljeval z različnimi umetniki, intelektualci, pa tudi meceni, ki so vplivali na njegovo življenje in delo. V Rimu je nastalo največ del iz njegovega obsežnega umetniškega opusa. Leta 1964 je sodeloval na italijanski razstavi v World House v New Yorku. Med letoma 1960 in 1984 je ustvaril več javnih del, ki so postavljena po italijanskih mestih. Ustvarjal in deloval je tudi drugod po Evropi in bil leta 1980 predavatelj na Iowa University v ZDA. Umrl je 24. 3. 1985, pokopan je v Trstu.
Razstavi v Galeriji Loža in v Palači Gravisi Buttorai v Kopru, na katerih so eksponati iz zbirke tržaške Galerije Rettori Tribbio, pred gledalce postavljata serijo kipov in risb, nastalih v Dequelovem ustvarjalnem obdobju med letoma 1960 in 1985. Kiparstvo predstavljajo skulpture iz različnih kamnitih materialov, ki jih je avtor glede na operativne in finančne možnosti uporabljal v različnih obdobjih svoje ustvarjalnosti. Številne so tudi risbe na papirju, na katerih prevladujejo tuš, lavirana risba, mešane tehnike v akvarelu, gvašu ipd.
Razstava v Muzejski galeriji Pokrajinskega muzeja Koper se tematsko navezuje na dela, ki jih je Oreste Dequel zapustil v mestu Koper oziroma so v javnih in osebnih zbirkah ostala pri nas. Predstavljen bo tudi kip Guerrieri verticali, ki so ga leta 1997 mestu Koper podarili umetnikovi dediči.
Razstava v izolski Galeriji Insula je posvečena kipu Solidarnost, največji javni skulpturi v tem mestu, ki je pred svojo dokončno namestitvijo leta 1992 v parku pred izolskim pokopališčem preživela dolgo odisejado. Prav tako bo na ogled cikel slikarskih del avtorjevega zadnjega obdobja.
Razstava v izolski Palači Manzioli pa pred gledalce postavlja serijo podob, slikovnih del, posvečenih živalim. Oreste Dequel je bil velik ljubitelj mačk, kar je tudi javno poudarjal, saj se je imel za poklicnega »mačkarja«. Svojo ljubezen do živali, ki jo je delil z življenjsko partnerico Lio, je upodobil v obsežni seriji slikarskih, risarskih in kiparskih del.
Foto: Aleš Rosa
