Povečano število vlomov v hiše in stanovanja v jeseni

Deli novico s tvojimi prijatelji

S Policijske uprave Koper so pojasnili, kakšni so preventivni ukrepi, s katerimi lahko sami preprečimo marsikatero kaznivo dejanje.

 

Na območju Policijske uprave Koper se v jeseni, ko se krajšajo dnevi, praviloma poveča število vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše, ki so večinoma izvršeni popoldne in zvečer, ko so oškodovanci odsotni. Storilci vlamljajo skozi okna ali vrata stanovanjskih hiš ter iz njih kradejo predvsem denar in nakit, včasih tudi stavbno pohištvo in opremo, predvsem v času gradnje objektov.

 

»V zadnjih letih je bila sicer problematika vlomov v stanovanjske objekte v upadu, a je letos ponovno v porastu«, so opozorili na policiji. V povprečju je bilo v zadnjih letih na območju celotne Slovenije izvršenih med 2000 in 2500 vlomov v različne stanovanjske objekte, od tega večino vlomov v stanovanjske hiše. Skupna materialna škoda nastala s tem je tako letno v Sloveniji med 5 in 6 milijonov evri.

 

Na območju PU Koper je bilo v zadnjih letih v povprečju izvršenih med 100 in 150 vlomov (največ  v stanovanjske hiše), od tega več kot polovica na območju PP Koper (po pogostosti sledijo območja PP Postojna, Sežana in Piran).

 

Statistični podatki pa kažejo, da so storilci predvsem mlajši moški, stari med 24 in 34  let, pa  vse tja do 54 let, medtem ko so žrtve največkrat starejši, torej stari nad 64 let.

 width=»V zadnjih letih se načini storitve  vlomov v stanovanjske objekte niso bistveno spremenili. Najpogostejši načini vlomov v stanovanjske objekte so lomljenje vložkov cilindričnih ključavnic, vlom na vzvod ali s silo telesa, razbitje steklenih površin in razne neprevidnosti lastnikov (puščeni ključi, dostopna lestev ipd.). Poznamo pa tudi primere vlomov v stanovanjske objekte s plezanjem v višja nadstropja stanovanjskih stavb«, razlagajo na policiji.

Storilci so opazovali objekte, v katerih so bila odprta ali priprta okna ali balkonska vrata v prvem ali drugem nadstropju. Vlomilci so še posebej pozorni na znake, s katerimi sporočamo, da smo odsotni, kot so nalepljena sporočila na vratih, sporočila na telefonski  tajnici, polni poštni nabiralniki, spuščene rolete itd.

 

Stanovanjske  hiše  so najpogosteje tarče vlomilcev v naseljih na podeželju in v okolici večjih mest, stanovanja pa v mestih.

 

Preventivni nasveti

 

Prva skrb storilca  je, da v čim krajšem času pride do plena in pri tem ostane neopazen. Vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v  kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma kot obratno. »Posebno vabljiva za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih  oken  ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno  vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje«, opozarjajo na policiji. Pri zaščitnih ukrepih je zato pomembno doseči, da so naši prostori in imetje za storilce čim bolj nedosegljivi, in vzpostaviti občutek fizične prisotnosti v hiši ali stanovanju. Zelo pomembno je tudi, da storilcu odvzamemo čas za izvrševanje kaznivega dejanja, in sicer s primernim mehanskim varovanjem in drugimi ovirami (vgradnja rešetk na oknih, kakovostnih ključavnic …).

 width=

Po mnenju policije je najboljša kombinacija zavarovanja našega imetja kombinacija mehanskega-tehničnega varovanja ter pomoč sosedov, prijateljev, znancev. Z ustreznim mehanskim varovanjem bomo močno zmanjšali možnost, da vstopijo nepovabljeni gosti, če pa že bodo, bomo o tem takoj obveščeni z raznimi oblikami tehničnega varovanja (javljalniki gibanja, alarmi, videonadzorom).

 

V prvi vrsti pa lahko največ naredijo sosedje, prijatelji, sorodniki ali druge osebe, ki jim zaupate. Pomembno je vzpostaviti videz oz. občutek, da je nekdo v hiši ali stanovanju, zato te osebe prosite, da pri vas doma redno:

 

 

  • praznijo poštni nabiralnik,

 

 

  • večkrat parkirajo na vašem dvorišču,

 

 

  • pokosijo travo,

 

 

  • pustijo svoj avtomobil na vašem parkirnem prostoru,

 

 

  • spreminjajo lego rolet,

 

 

  • občasno sušijo perilo …

 

 

Seveda pa morate pred tem že sami poskrbeti za naslednje ukrepe:

 

 

  • Poskrbite,  da  so  predmeti,  ki  bi  jih  lahko storilec uporabil,

pospravljeni in težko dosegljivi (lestve, orodje …).

 

 

  • Ključev  ne  puščajte  na  “skritih  mestih”,  kot  so  nabiralniki,

predpražniki, lončki za rože ipd.

 

 

  • Objektov  ne puščamo v stanju, ki kaže na to, da nikogar ni doma (na

primer: pustimo prižgano luč, tudi ko nas ni doma).

 

 

  • Poskrbite, da na telefonskih odzivnikih nimate sporočil, kot je npr.

»Ni   nas   doma,  smo  na  počitnicah.«  Na  družbenih  omrežjih  ne

objavljajte, da odhajate na dopust.

 

 

  • Izklopite  telefon iz omrežja (večkratno zvonjenje telefona v prazno

bi  lahko  opozorilo  morebitnega  storilca, da je objekt ali prostor

prazen).

 

 

  • Zapirajte vsa okna in zaklepamo vsa vrata, tudi na pomožnih objektih.

Ob   menjavah   oken   in   vrat  je  pametno  izbrati  kvalitetnejša

protivlomna, z rešetkami na oknih v pritličnih prostorih.

 

 

  • Pod  okna posadite vrtnice ali druge rastline z bodicami, ki bodo za

storilca nepričakovana ovira.

 

 

  •  Skrbite  za  urejeno  okolico (previsoko grmičevje, na primer, je za

storilca  idealno skrivališče, zato je priporočljivo, da grmičevje ni

višje od enega metra, ograja pa ne višja kot 1,5 metra, saj vam pomoč

sosedov sicer ne bo koristila).

 

 

  • Pazite,  da  so  ključavnice  brezhibne  in zaščitene, po potrebi to

zaščito  tudi  nadgradite. To velja za vse vrste objektov, še posebej

priporočamo  to  lastnikom  stanovanj,  saj  je  običajno  dovolj, če

primerno  zavarujete vhodna vrata  (varnostni ščiti na zunanjih delih

cilindrične  ključavnice, prečna zapora …). Priporočljivo je, da se

nadgradi   tudi   varovanje   oken,   balkonskih  vrat  (z  dodatnimi

ključavnicami,  s  podstavitvijo zagozd, kljub temu, da so tovarniško

protivlomna).  V specializiranih trgovinah je danes že veliko takšnih

pripomočkov  za  dodatno  varovanje.  Le  malo storilcev se odloči za

razbijanje stekla, ker lahko s tem povzročijo nepotreben hrup.

 

 

  • Skrbite  za dobro delovanje senzorjev za zunanjo razsvetljavo, poleg

tega naj bodo nameščeni na čim bolj nedosegljivem mestu (med pripravo

na vlom jih lahko storilec namreč onesposobi).

 

 

  • Svetujemo  vgradnjo  alarmno  varnostnih naprav, senzorskih luči ter

video  nadzornih  kamer.  Če  imate  vgrajen alarmni sistem. Če imate

vgrajeno  zunanjo  sireno (ali notranjo), o njej obvestite sosede, ki

naj  bodo  tudi  seznanjeni o kontaktni osebi za izključitev sirene v

primeru sprožitve.

 

 

  • Vrednejše  predmete  shranite v hišne sefe ali blagajne, še bolje pa

je,  da  jih  med  svojo odsotnostjo shranite v trezorje podjetij, ki

opravljajo  to  dejavnost.  Če pa so predmeti shranjeni doma v hišnih

blagajnah  ali  trezorjih,  naj  bodo ti usidrani pravilno, da jih je

nemogoče odnesti.

 

 

  • Z  individualnimi  karakteristikami  označite  vrednejše in tehnične

predmete,  zapišite  si serijske številke. Označba je lahko na vidnem

ali  skritem  mestu.  Nakit  in  umetniška dela pa fotografirajte. Te

označbe  so  pomembne zato, da lahko pri zasegu ali najdbi ukradenega

predmeta ugotovimo, kdo je lastnik.

 

 

Če ostanete doma (zlasti to velja za starejše osebe in otroke), pa:

 

 

  • zaklepajte vrata,

 

 

  • ne odpirajte vrat neznancem,

 

 

  • varnostno verižico imejte vedno zataknjeno, še zlasti, če ste sami,

 

 

  • Uporabljajte domofone in videodomofone ter kukala na vhodih.

 

 

Če v avtomobilu, stanovanju ali hiši zalotite nepovabljenega gosta, se z njim ne spuščajte v fizično obračunavanje. »Raje si zapomnite čim več njegovih osebnih značilnosti (npr. barva las, poteze obraza, način hoje, posebna znamenja na telesu, smer pobega, vozilo, s katerim se  je odpeljal«, pojasnjujejo policisti. Opazujte, kje se je storilec gibal in kaj je prijemal in do

prihoda policistov pustite kraj nedotaknjen (tako v objektu kot zunaj), da se bodo ohranile sledi, ki so pomembne za odkritje in dokazovanje kaznivega dejanja. Če ob prihodu domov opazite sledi vloma, ne vstopajte, kajti storilec se lahko še vedno zadržuje v objektu. Ob morebitnem soočenju s storilcem se ne izpostavljajte, zlasti, če je fizično močnejši, oborožen ali jih je več – pomembnejša naj bo vaša lastna varnost!

 

Če kljub vsemu postanet  oškodovanec oz. žrtev kaznivega dejanja, o tem takoj obvestite  policijo na telefonsko številko 113 ali najbližjo policijsko postajo. Vse pomembne podatke o kaznivih dejanjih, storilcih (vendar ne o nujnih zadevah) pa lahko sporočite tudi na anonimni telefon 080 1200. Poskušajte ohraniti kraj kaznivega dejanja čimbolj nedotaknjen, hkrati pa bodite pozorni na pojav sumljivih vozil in oseb, ki ne sodijo v domače okolje in o sumljivih opaženjih prav tako takoj obveščajte policijo.