Zakaj se morajo laiki ukvarjati s strokovnimi nalogami občinske uprave?
Spodaj objavljamo pismo civilnega gibanja Skupaj, ki ga je napisala njihova predstavnica Barbara Verdnik. V pismu župana Kopra poziva, da odogovori na njihova javna vprašanja v zvezi z nastajanjem dvoletnega proračuna.
Spoštovani gospod župan Aleš Bržan!
V praksi se kaže, kako nujno bi bilo v MO Koper imeti samostojno službo za lokalno samoupravo in krajevne skupnosti, ki jo je lani predlagalo Civilno gibanje Skupaj. Prav tako, da bi bilo treba odnos do krajevnih skupnosti, zlasti na podeželju, nujno spremeniti. Naj Vam v zvezi s tem predstavimo naše stališče glede konkretnega primera nastajanja dvoletnega proračuna MOK in zastavimo nekaj konkretnih vprašanj, ki jih postavljamo javno.
Opis problema in stališče
Krajevne skupnosti morajo v teh dneh na občino posredovati predloge za pripravo proračuna 2021-2022 in predloge Načrta razvojnih programov za krajevno skupnost. Predlogi za investicije naj bi vsebovali DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta) z ocenjeno investicijsko vrednostjo in viri financiranja. Predloge bi KS morale dostaviti občinskim službam do 9. oktobra, čeprav so to obvestilo dobile 29. septembra ali celo prvega oktobra. Kar pomeni, da imajo za zelo zahtevno delo v povprečju zgolj 9 dni časa.
S terena že prihajajo vprašanja, kako je mogoče, da občinska oblast tehnično in ekonomsko tako zahtevne naloge še vedno prenaša na laično javnost oziroma volonterske člane svetov krajevnih skupnosti. Ti namreč niso poznavalci postopkov priprave finančnega in investicijskega načrta občine, gradbenih zakonov in drugih strokovnih podlag, da bi lahko na primer predvideli dolgotrajni vpliv investicij, njihovo vrednost, obseg in drugo, kar velevajo predpisi. Sprašujejo se, ali to pomeni, da bi morala krajevna skupnost brez dodeljenih namenskih sredstev in potrebnega znanja najeti projektante za izdelavo projektov javne infrastrukture, za reševanje problemov v krajevnih skupnosti, ki jih do sedaj občina ni uredila.
Mar to pomeni, da občinska uprava, ki šteje približno 150 uslužbencev, prenaša svoje strokovne službene dolžnosti na izvoljene svetnike KS, ki seveda v svetih predstavljajo krajane in ne strokovnih področij? Ali je vodstvo občine za ta dela morda usposobilo tajnice oziroma poslovne sekretarke, ki so edine zaposlene osebe (občinske uslužbenke) v krajevnih skupnostih? Kot vemo, je njihovo število občina celo oklestila, tako da ena tajnica dela za dve ali več KS. Kakšen servis svetom KS in njihovim predsednikom pri tako strokovnih vprašanjih in nalogah nudita Služba za občinski svet in KS ter Služba za investicije?
Glede na številna upravičena vprašanja iz krajevnih skupnosti kaže, da se pristop in pomoč ter sodelovanje strokovnih služb pri snovanju poglavitnih razvojnih pogledov v prihodnost posameznih delov občine v tem mandatu ni bistveno spremenil oziroma izboljšal. Nastaja izjemno pomemben dokument – proračun za naslednji dve leti, sveti KS pa so spet prepuščeni samim sebi.
Zato naj spomnimo, da je Civilno gibanje Skupaj pred letom dni, torej pred reorganizacijo občinske uprave, predlagalo županu in vodstvu občine ustanovitev samostojne službe za lokalno samoupravo in krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti in lokalna samouprava so bile pod bivšim županom v Kopru namreč povsem zanemarjene in neupoštevane. Delovanje je bilo zreducirano na novoletno srečanje predsednikov svetov KS in župana, zborov krajanov skoraj ni bilo več, predlogi KS za proračun niso bili upoštevani. Krajevne skupnosti so nazadovale, kar se najbolj kaže v neurejeni infrastrukturi na podeželju oziroma v zaledju. Novo vodstvo občine je obetalo hitrejši in bolj usklajen razvoj ter večje upoštevanje potreb in predlogov krajevnih skupnosti, ki morajo, zlasti v zaledju, ogromno nadoknaditi.
Pri svojih predlogih smo bili zelo konkretni. Med drugim smo med naloge Službe za lokalno samoupravo in krajevne skupnosti zapisali:
- opravlja strokovne, svetovalne in organizacijske naloge pri uvedbi in izvedbi participativnega proračuna;
- usklajuje razvojne načrte KS v okviru letnega in dolgoročnega načrtovanja;
- zagotavlja organizacijsko in strokovno podporo nacionalnim in mednarodnim projektom, kjer so neposredno udeležene krajevne skupnosti;
- zagotavlja informacijsko tehnološke rešitve za KS in njihovo prisotnost na spletu ter na socialnih omrežjih. Še posebej za kakovostno obveščanje občanov in izvoljenih predstavnikov v telesih KS in občine;
- organizira usposabljanje in ozaveščanje občanov, spodbuja k njihovemu bolj aktivnemu sodelovanju;
- skrbi za ustrezno usposobljenost in zaposlovanje tajnic oziroma tajnikov KS in zagotavlja enotno programsko opremo za poslovanje z objekti, s katerimi upravljajo KS (pokopališča, zadružni domovi … );
- opravlja naloge za pripravo in načrtovanje prostorskega razvoja krajevnih skupnosti, koordinira reševanje infrastrukturnih problemov in stalno skrbi, da so občanom omogočeni enaki in zadovoljujoči pogoji bivanja v celotni občini.
Pri projektu participativnega proračuna in oblikovanju proračuna za naslednji dve leti se še kako vidi, da bi bilo izvajanje predlaganih nalog za enakomernejši in celovit razvoj koprske občine nujno.
Po našem videnju bi namreč moralo biti tako:
Svet KS sestavljajo volonterji, ki v svojem kraju zaznavajo probleme in z njimi seznanjajo strokovne službe. Te morajo pristopiti k njihovemu reševanju, kar pomeni pripravo DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta), ki ovrednoti investicijo, potrebno za rešitev problema in jo nato uvrsti v letni proračun, v delu Načrt razvojnih programov.
Da bi se to zgodilo, pa je potrebno angažiranje tako strokovnih služb (služba za KS, urad za javne gospodarske službe in promet, urad za gospodarske dejavnosti, okolje in promet, samostojna investicijska služba), kot vodstva KS, občinske uprave in po potrebi tudi župana (politični del).
Prav zaradi nujnosti, da lokalna samouprava in krajevne skupnosti dobijo večjo veljavo, svet KS pa boljši servis občinskih služb, je Civilno gibanje Skupaj predlagalo županu imenovanje podžupanje za to področje. Župan je imenoval podžupanjo za podeželje, večjih sprememb na bolje pa v slabih dveh letih ni videti. Tudi stranke koalicije v tem času, kljub predvolilnim obljubam, drugačnemu odnosu do KS niso posvečale posebne pozornosti.
Prosimo za odgovore na konkretna vprašanja:
- Zakaj vodstvo občine in strokovne službe pred začetkom priprave finančnega načrta – Načrt razvojnih programov za prihodnje proračunsko obdobje – ne sporočijo krajevnim skunostim zahteve za podatke vsaj tri mesece prej in s tem omogočijo usklajevanje potreb, možnosti in prioritet ter njihovo preverjanje ali potrjevanje s strani krajanov?
- Zakaj od svetov krajevnih skupnosti zahtevate izpolnjevanje obrazcev, ki so delo strokovnih služb, vključno s tajnicami/tajniki KS, ki so del občinskih strokovnih služb?
- Zakaj vodstvo občine in strokovne službe ne seznanijo vnaprej krajevnih skupnosti o predlogu skupnega proračunskega zneska, namenjenega investicijam in razrezu po posamičnih KS?
- Zakaj se na podlagi vnaprej znanih okvirnih zneskov za posamično krajevno skupnost ne koordinira in dogovori konkretnih prioritet investicijskih vlaganj in zavezujoče dinamike za vsaj tri leta?
- Kakšne aktivnosti je izvedlo ali morebiti namerava še izvesti vodstvo občine za promocijo in osveščanje občanov o lokalni samoupravi na nivoju krajevne skupnosti?
- Na kakšen način bo vodstvo občine razložilo občanom, da v participativni proračun ne sodijo projekti reševanja komunalnih in infrastrukturnih problemov, ki se urejajo skozi Načrt razvojnih programov in postavk tekočega in investicijskega vzdrževanja vsakoletnega proračuna?
Za CG Skupaj
Barbara Verdnik
