Imamo izjemne in vrhunske športnike, o katerih pišejo časopisi po svetu, imamo ugledne umetnike, spoštovane in cenjene znanstvenike, ki so delali in še delajo po svetu, strokovnjake različnih področij, uspešne podjetnike … Si predstavljate, kakšna država bi bili, če bi imeli vsaj povprečne politike? Na primer takšne, kot so Novozelandka Jacinda Ardern, Finka Sanna Marin, Danka Mette Frederiksen, Norvežanka Erna Solberg. . . Celo mladi avstrijski kancler Sebastian Kurz je prav galantni profesor v primerjavi z nekaterimi balkanskimi kšeftarji, izvoljenimi predstavniki naroda. S čim smo si zaslužili takšno politično strukturo, da smo lahko na skoraj vseh področjih povezani s svetovnim vrhom, politično in politično ekonomsko pa nazadujemo celo v primerjavi z zasmehovano Jugoslavijo. Kako je možno, da 20 let ne znamo zgraditi pičlih 27 kilometrov tira? Da razprodamo strateška podjetja, da je državni turizem ena žalost, da propada tak spomeniški biser, kot je Piran, da Istra še zmeraj nima vodnega vira in tranzitne ceste, da smo svetovni prvaki po uničenju ribištva, da so črnograditelji tudi poslanci in ministri, da svetniki, ki najbolj vpijejo proti črnim gradnjam, slednje legalizirajo, če gre za njihove prijatelje, da niti kolesarskih poti, preprostih plaž ne znajo urediti, da ne uspejo črpati evropskih sredstev, da jih bolj skrbijo ministrski in poslanski stolčki, kot usoda ljudi, da prvaki države raje uničujejo nacionalne medije in se skrivaj (le zakaj?) dogovarjajo s tujci…? Kdo je kriv za take politike? Ne boste verjeli: vsi, ki jih volimo. Skoraj vsi ti politiki, ki nam vladajo, dobijo primerno število glasov na volitvah. Nekatere sicer sčasoma razkrinkamo in ‘pospravimo’. Ampak večina volivcev že desetletja podpira večino oblastnikov. V bistvu imamo takšne predstavnike naroda, kot so tisti, ki so jih izvolili. Zato ni res, da smo dobri v vsem. Če bi po kakšnem teoretičnem naključju dobili vse prej naštete vrhunske politike v Slovenijo, se navkljub Jacindam, Sanni Marin in celo Angeli Merkel, ter ostalim, v Sloveniji ne bi nič spremenilo. To pa je tragedija in govori o političnem »virusu«, ki ga bomo desetkrat težje premagali kot koronavirus, saj od malikovane (papirnate) demokracije dalje najbolj siromaši narod.
Boris Šuligoj
Foto: www.slovenia.info (Jaka Ivančič)
