Izola je imela prvo zares pravo zakusko klimatskih sprememb oktobra 2017, ko se je dobesedno utrgal oblak med Markovcem in Portorožem. Točnih podatkov o tem, koliko vode je padlo v tistih dveh večernih urah nimamo, saj Izola ne razpolaga s padavinsko postajo. Zato so takrat kot uraden podatek uporabili neko povprečje padavin med Koprom in Portorožem. Uradno so bile tako poplave petdesetletne, a v resnici je bilo vode veliko več. Toliko več, da so se v enem večeru pokazale vse težave, ki jih ima lahko mesto s poplavami. Te ga namreč napadejo tako iz morja kot iz hriba.
Izolo plima napade z vseh strani. Z morja, ko morska voda preko mandrača in nabrežja odteka v nižje ležeče ulice in skozi podtalnico, preko kanalizacijskih odtokov, kar je navadno še večja težava, saj je ni mogoče lokalizirano ustaviti. Reševanje obeh primerov bi predstavljal velik finančni zalogaj, in vprašanje je, če bi se težavo sploh dalo v celoti rešiti.
Kot je povedal vodja Urada za gospodarske dejavnosti, investicije in komunalni razvoj Občine Izola, Tomaž Umek, sicer po izobrazbi hidrolog, bodo plimovanje z morja nekoliko omilili z gradnjo druge faze ribiške infrastrukture, ki je načrtovana za letošnje leto in v sklopu katere bodo nekoliko dvignili nabrežje. Seveda ga ni mogoče toliko dvigniti, da bi morju preprečili, da bi poplavilo, bodo pa poplave pripadniki civilne zaščite in gasilci lažje obvladali z vodnimi baražami, saj bo vdorna linija znatno krajša.
Druga pesem so podtalni vdori in kanalizacijsko omrežje. Župan Danilo Markočič je pred časom povedal, da prenova tega ne bo prišla v poštev še nekaj časa, sama preplastitev ulic pa bi lahko težave z odvodnjavanjem samo še poslabšala.
Nekoč so bili hudourniki
Slabo odvodnjavanje je tudi eden od možnih razlogov za katastrofalne poplave izpred treh
let. Struge izolskih hudournikov se morda večino časa zdijo celo pretirano velike za skromno količino vode, ki teče skoznje, a silovite padavine so napolnile te ponekod zanemarjene, drugod pa umetno zožane struge. Svoje je dodala še urbanizacija okolice mesta v 19. stoletju. Skozi naselje Livade je namreč nekoč tekel t.i. hudournik Vodovodne ulice, od trt nad Južno cesto vse do območja današnje marine. Ta je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja očitno napoto ob gradnji blokovskega naselja, in so vodotok nad Južno ceste preprosto preusmerili na hudournik Rikorvo, ki poteka mimo Jagodja proti San Simonu. A struga Rikorva ni vzdržala kombiniranega toka obeh hudournikov in voda se je izlila preko Južne ceste v Livade, mimo blokovskega naselja, dobesedno skozi vrtec Mavrica vse do trga Republike, kjer jo je pričakalo prej omenjeno plimovanje z morja. Izola se je na tem območju potopila. Če bi hudournik Vodovodne ulice ohranili, bi se morda vsaj temu uničujočemu delu poplav izognili. Spomnimo, da je del te vode povzročil požar v stolpiču univerzitetnega kampusa Livade, ki še danes ni saniran.
Škoda se je ukvarjati z napakami iz preteklosti in dejstvo je, da bo treba težavo rešiti na kakšen drugi način, na primer s sistemom zadrževalnikov. Količina padavin, še pravi Umek, se na letni ravni ni spremenila, je pa veliko bolj koncentrirana na krajša obdobja. In v tem času struge hudournikov Rikorvo, Morer in Mehanotehnika ne uspejo kljubovati količini vode. V ta namen so pripravili projekt več zadrževalnikov, ki, preprosto povedano, delujejo kot sod, ki ima vedno odprto pipico. Skozi to teče toliko vode, kot ji pretok dopušča, ne glede na to, kako hitro sod polnimo. Zadr ževalniki delujejo na podoben princip. To niso umetna jezera, ampak se bodo napolnili le v primeru močnih padavin, v roku 12 do 18 ur po koncu le-teh pa se bodo počasi izpraznili. Pretok iz zadrževalnikov je seveda prilagojen sposobnosti struge vodotokov.
Temelje projekta so postavili že kmalu po stoletnih poplavah, a birokracija, se ve, teče počasi in šele v zadnjem obdobju so se ponovno odprle možnosti za črpanje nepovratnih sredstev. Želja občinskih služb je, da bi z gradnjo zaključili do konca naslednjega leta. Gradbeno dovoljenje naj bi pridobili že marca meseca, nato pa bo treba počakati še na odobritev iz ministrstva za okolje in prostor.
V vsakem primeru Izolo, predvsem staro mestno jedro, čaka še veliko dela, da bo v prihodnosti morda nekoliko bolj vodotesna, svoje pa bodo morali prispevati tudi stanovalci. V proračunu za naslednje leto je Občina, na pobudo stanovalcev s poplavami najbolj prizadetih ulic, predvidela 30.000 eur za subvencije pri nakupu protipoplavnih pregrad, marsikateri objekt pa “pušča” ne le skozi vrata, temveč tudi skozi stene. A če so Benetke in Benečani ves ta čas nekako zdržali nad gladino, bo to menda uspelo tudi Izolanom.
Aljoša Mislej
