Javni razpis za udeležbo na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca se je zaključil 9. aprila. Da so bile prijave na festival odprte, so med drugim po Sloveniji opozorili s promocijsko akcijo, v kateri so uporabili stare podobe LP plošč, kaset in zgoščenk, ki so izšle od prvega festivala leta 1978 ter napovedali 40. izvedbo 10. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož.
Prejeli so 74 skladb, ki jih je ocenjevala strokovna komisija za izbor v sestavi Eva Cimbola, Simona Brglez, Slavko Ivančić, Andrea F, Alesh Maatko, Mojca Menart in Aleksander Radič. Prvi krog poslušanja je potekal na daljavo, preko posebej za letošnji festival razvitega računalniškega programa. V drugem krogu, ki je potekal v živo in s pomočjo novega programa za glasovanje (MMS je prvi festival v Sloveniji, ki ima tovrsten program za ocenjevanje skladb), so poslušali 44 skladb in med njimi izbrali oz. potrdili 12 tekmovalnih ter 2 rezervni skladbi.
V soboto, 10. julija, se bodo za Veliko nagrado MMS in nagrade strokovne žirije (nagrada Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oz. avtorja, za najboljše besedilo, najboljšo glasbo in najboljšo izvedbo) potegovali:
– tri tekmovalke – Eva Boto (Kdo ti bo dušo dal), Tatjana Mihelj (Ples v dežju), Saša Lešnjek (Kaj bi svet brez upanja);
– štirje moški tekmovalci – Boštjan Pertinač (Plima), Tomaž Hostnik (Ti sploh ne veš), Sebastian (Ne spim!), Franco Ceroici v sodelovanju s Teom Collorijem (Kjer se cesta konča);
– v duetu Samuel Lucas in Maja Založnik (Kdo smo?) ter Gal Gjurin in Manca Fekonja (In še zadnja zvezda vzide);
– in trojica skupin – Platana (V globino srca), Gedore (Ona), Rok Ferengja in Erosi (Mlada luna). Za primer diskvalifikacije ali odpovedi ene oz. dveh skladb sta kot rezervi izbrana še Etienne (Galeb) in Saša Jovičić (Morje sred noči).
Med avtorji izbranih skladb so prisotna priljubljena in priznana imena domače glasbene scene.
Vrstni red nastopa bo določen glede na dinamiko skladb, število nastopajočih in uporabljene inštrumente ter bo znan na novinarski konferenci prvi teden v juniju.
Člane izborne komisije smo prosili še za širše mnenje o prijavljenih skladbah, avtorjih in njihovi izvirnosti, o mojstrstvu v besedilopisju, o kvaliteti glasbe v primerjavi z zimzelenimi.
Njihovo skupno mnenje je povzel predsednik komisije, Andrea F., ki je povedal:
»Vsekakor so današnje skladbe na MMS-u, ali pravzaprav katere koli skladbe zadnjega dvajsetletja na katerem koli festivalu, bistveno drugačne od tistih, ki jih štejemo, kot “zimzelene”, iz “starih dobrih časov”. To ni nujno minus, saj že sodobnejši okus, tehnologije in inštrumenti kličejo k drugačnemu pisanju, kot se je to počelo denimo za revijski orkester. Zimzelene pa jih naredimo mi, poslušalci, festivali, in predvsem mediji – pri podpori in pozornosti slednjih pa situacija že dolgo ni najbolj rožnata. In roko na srce ni najbolj rožnata niti z vidika besedil, kjer se veliko bolj, kot pri sami glasbi čuti hiperinflacija avtorjev v domačem prostoru in pomanjkanje vsebin ter besednih spretnosti«.
Na vprašanje, ali se v letošnjih skladbah sliši, da so nastale v posebnem – koronskem času in ali je več balad je dejal: »Ker MMS pogosto sam izzove misli o morju in dopustu, razen prisotnosti te, potovalno-poletne želje, v letošnjih prijavljenih skladbah ni bilo opaziti kakšne posebne Covid-pandemske tesnobe ali refleksije. A že samo dejstvo, da se glasbeniki in pesmi želijo predstaviti, najbrž podzavestno vsebuje tisto željo po normalnosti, ki nam je sedaj že skoraj eno leto in pol le spomin.«
Na festivalu MMS vsa leta slišimo tudi skladbe v italijanščini. Letos se na festival ni uvrstila niti ena. Andrea F. je to komentiral: »Pomanjkanje skladb v italijanščini je žal tudi letos težava, ker je le ta bila med lepimi specifikami MMS-a. A objektivno pomanjkanje kakovostnih avtorjev, tekstopiscev in izvajalcev (tudi s kakovostno italijanščino), je težava celotnega primorskega glasbenega prostora, s katero bi se po mojem mnenju bilo potrebno spopadati s spodbujanjem že krepko pred festivalom, morda v tesnejši, aktivni navezi z organizacijami glasbenih in kulturnih dejavnosti v Skupnosti Italijanov na teritoriju, morda pa tudi z navezo s kakšnim sorodnim, lahko tudi regijskim festivalom v Italiji, s katerega bi lahko v nekmovalnem delu vzajemno gostili denimo zmagovalno pesem in izvajalca.«
Za konec je še poudaril: »MMS ima ime in prestiž, ki sta se po nekaj letnih temnih časih že dokaj uspešno povrnila – in obeh ni mogoče spregledati. Izvajalcem ter avtorjem pomeni unikatno in žanrsko lahko zelo raznoliko bleščeče medijsko okno, ne le zaradi nagrad temveč tudi zaradi že tradicionalno zelo priljubljenega TV prenosa. Zato je podpiranje avtorske kakovosti, izvirnosti in dobrega nivoja popularne glasbe edina prava pot, ki bo dolgoročno zagotovila tudi konstanten delež prisotnosti večjih imen, tako izvajalcev kakor avtorjev, obenem pa Sloveniji še dalje ponujala uspešnice, ki so zrcalo časa in ob tem tudi nova imena, kar je najboljše proticepivo za vse prepogosto domače plagiatorstvo ter neinventivnost.«
