Pogovor s profesorjem dr. Markom Pavliho o karieri, pomorstvu, pisateljevanju in njegovih zadnjih knjigah Mala šola retorike in Onkraj materialističnega prepričanja.
Profesor Pavliha, vaš življenjepis je osupljiv: po doktoratu na prestižni kanadski pravni fakulteti McGill ste se kalili v odvetništvu, gospodarstvu, politiki, akademski in književni sferi, med drugim ste bili menedžer, minister za promet, podpredsednik državnega zbora, poslanec, univerzitetni in fakultetni senator, prodekan, član sodnega sveta in predsednik ter član številnih domačih in tujih strokovnih organizacij. Ste eden najvplivnejših slovenskih pravnikov in (so)avtor 41 znanstvenih, strokovnih in poljudnih knjig ter na stotine razprav in esejev, prejemnik številnih nagrad … Kateri dosežek vam je najljubši?
Vem, da bo zvenelo klišejsko, a zasebno sem najbolj ponosen na hčerko Gajo in sina Benjamina, ki sta odrasla v čudovita človeka in sta izjemno uspešna vsak na svojem področju. Neskončno jo občudujem in hvaležen sem svoji soprogi Ester, s katero sva skupaj že skoraj 33 let in sva bržkone tisto, kar je Ciril Zlobec lepo opisal kot “ljubezen dvoedina”. Glede kariere pa se končno zavedam, kako dragoceno je moje učiteljsko poslanstvo na matični Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, posebej ljuba pa mi je tudi vloga dolgoletnega gostujočega profesorja in guvernerja na Inštitutu za mednarodno pomorsko pravo na Malti. Lahko bi rekel, da mi morje valovi po žilah, v srcu in glavi, zato verjetno tako zelo uživam v pisanju in raziskovanju zavesti, ki je kot neskončen kozmični ocean.
Preden se lotiva vaših odmevnih knjig, ki daleč presegajo pravno problematiko, mi dovolite malce provokativno vprašanje z vašega področja: Ali je Slovenija res pomorska država?
Predvsem je obmorska država, ki ima morje, kar je razvidno že iz naše ustave,grba in zastave,žal pa je premalo pomorsko usmerjena. Letošnjega marca smo mimogrede obeležili 30. obletnico sprejema Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, ki lahko služi kot še en primerek pravnega akta, ki je klen, ambiciozen, državotvoren in žal premalo udejanjen. Domačih, evropskih in mednarodnih predpisov nam tudi na področju pomorstva ne manjka, le bolj dosledno jih je treba spoštovati in uresničevati, kar je dolžnost treh vej oblasti, obalnih občin, gospodarskih subjektov in vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so kakorkoli povezane z morjem. Pri tem lahko znatno pomaga prav naša fakulteta, ki je lansko leto praznovala svojo 60. obletnico pod okriljem vodilne in najstarejše slovenske univerze, ki je leto dni poprej dopolnila 100 let.
Slišali smo, da ste samo v enem “koronskem letu” napisali kar štiri knjige, kar je neverjeten rekord. Kako vam je to uspelo?
Pandemija je še ena kriza, ki pomeni tudi priložnost. Tako sem jo poleg rednih pedagoških obveznosti izkoristil za pisanje in pridelal štiri knjižne plodove. Proti koncu leta je pri GV Založbi izšla druga, spremenjena in dopolnjena izdaja Male šole retorike, ki
sva jo napisala s slavistko in dolgoletno učiteljico retorike Bogdano Herman. Prejšnji mesec je luč sveta ugledala knjiga Onkraj materialističnega prepričanja: duhovna dramila, do začetka poletja pa naj bi izšli še dve knjigi: korenito prenovljena izdaja monografije in učbenika Zavarovalno pravo, pri kateri so mi pomagali trije kolegi iz prakse, in znanstveno delo o potniških pravicah z naslovom Transport Law and Passenger Rights, ki so mi ga pomagali spisati vrhunski domači in tuji strokovnjaki, izšlo pa bo pri svetovno znani založbi Routledge (Taylor & Francis).
Nam lahko malce več poveste o vaših razmišljanjih “onkraj materialističnega prepričanja”, ki nosijo podnaslov “duhovna dramila”?
Knjiga je nastala pretežno iz kolumn, ki sem jih zadnjih nekaj letih objavljal na uglednem pravniškem spletnem portalu IUS-INFO. Očitno sem pisal po nekakšnem božanskem ali kozmičnem načrtu, ne da bi vedel, da se rojeva zaokroženo delo, ki ga je mogoče brati na obroke, esej za esejem, ne nujno po vrstnem redu, ali pa kot celoto. Spremenil sem le malenkosti, osvežil podatke in nekaj malega dopisal za vezivo, sicer pa so eseji ostali v prvotni obliki. Vendar knjiga nikakor ni le zmes starih sestavin, marveč nova spojina, upam da z dodano vrednostjo.
V knjigi sem prvenstveno izhajal iz najnovejših znanstvenih odkritij o celostni zavesti, svoja razmišljanja pa sem podkrepil z metaforičnimi in simboličnimi starodavnimi kitajskimi, hinduističnimi, budističnimi in krščanskimi spisi, z učenji novodobnih prebujenih praktikov in strokovnjakov ter originalno sintezo. Dopustil sem razumu, da svobodno zaplava v morju intuicije, radovednosti in domišljije, zdaj pa vabim bralke in bralce, da se mi pridružite pri “duhovnem čofotanju”.
Knjigo sem zasnoval na hipotezah, da je Človek bistvo humanizma, prava, etike, morale, civilizacije in preživetja. Vsismoenoinenojevse.Česiželimo več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, pravne in socialne države, čistejšega okolja, trajnostne blaginje in sreče, se mora izboljšati slehernik, za začetek s ponotranjenjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti. Posameznikova pravica do nečesa (npr. do svobode govora) je hkrati njegova dolžnost, da spoštuje pravico sočloveka (npr. do osebnega dostojanstva), in obrnjeno, oba pa se morata podrejati občim interesom, če se želita osmišljati kot del ljudstva, organiziranega v demokratično državo. Brez dolžnosti in odgovornosti so pravice samo privilegiji za ene in prazna fraza za druge. Pri tem nam poleg ustaljenega izobraževanja na podlagi podatkov in logike lahko znatno pomaga holistična vzgoja z delom na sebi, študiranjem starodavnih in novejših spisov, samorefleksijo, jogo, meditacijo, mentorsko pomočjo modrecev in z drugimi duhovnimi metodami širjenja zavesti in raz-ego-vanja.
Knjigo je mogoče naročiti
pri GV Založbi, še najlažje
na spletni strani https://www.gvzalozba.si/onkraj-materialisticnega-prepricanjaOglasno sporočilo.
