Prenovljeni hotel Grand Koper je poleg nove podzemne garažne hiše v koprskem mestnem jedru letošnja največja pridobitev in hkrati največja naložba v turizem slovenske Istre in med večjimi v slovenskem turizmu sploh. Hotel, v kategoriji štirih zvezdic, so deloma odprli konec maja, drugi del odpirajo te dni. Odprtje temeljito prenovljenega hotela dokazuje, da lahko turizem preživi še tako hude čase. Je torej vsaj majhno upanje, da se turizmu počasi vendarle vračajo »stari« časi.
Edini mestni hotel v Kopru je doslej trikrat zamenjal ime. Stavbo so začeli graditi leta 1939 kot novo šolo, a so jo dogradili in uredili v hotel Triglav šele konec leta 1952. Po načrtih Eda Mihevca je skupaj s tržnico, koprskim pristaniščem in avtobusno postajo tvoril sestavni del novega mestnega središča. Kasneje je hotel prevzela družba DZS in ga preimenovala v Hotel Koper.
Vendar so v zadnjem desetletju skoraj povsem pozabili na njegovo vzdrževanje. Potem ko se je podjetje znašlo v težavah in so banke zahtevale njegovo prodajo, je hotel že konec leta 2015 občina Koper najprej preprečila nakup zasebnemu podjetju Jaz in Božo, kasneje pa se je z DZS zapletla in spor reševala na sodišču. Občina (pod vodstvom župana Borisa Popoviča) je na ta način za nekaj let preprečila načrte hitrejše prenove hotela, ki bi se lahko zgodila že pred vsaj štirimi leti. Tako pa je Jaz in Božo d. o. o. , v lasti koprskih gostincev Aleša Piščanca in Marje Černe, lahko šele leta 2019 za 3,4 milijona evrov od DZS odkupilo star hotel in s prenovitvenimi deli začelo marca 2020. Ob pojavu pandemije je covid usodno za poldrugo leto ustavil turizem in podaljšal prenovo hotela.
Aleš Piščanc in njegova soproga Marja Černe sta projektiranje prenove zaupala dunajskemu biroju AKSL arhitekti, ki ga vodita Špela Leskovec in Aleš Košak. Skupaj z novima lastnikoma so hotelu namenili višji standard in ga povezali z mestnim utripom. Zato so pomembno spremenili že sam vhod, ki so ga povsem odprli glavni mestni ulici ob mandraču (Pristaniška ulica). Vhod je postal večji, hotelski lobi zračnejši, pred njim koktajl bar, kavarnica, nova picerija (Caprizza) in že od prej med Koprčani in gosti spoštovana restavracija Capra. Že poudarek na povezovanju hotela z javnimi površinami govori o novem karakterju hotela.
Čeprav od daleč ni videti, da bi hotel veliko spreminjali (razen imena), pa so v njem spremenili skoraj vse: od tlakov, stenskih oblog do opreme, od recepcijskega pulta, do tapiserij, zaves, preprog Davida Tavčarja , svetil . . . V vhodno avlo so spustili več dnevne svetlobe z zamenjavo stekla na stropu, v restavraciji so ohranili le stare lestence, ki jih je izbral in predvidel že Edo Mihevc leta 1952.
Število sob so s 65 zmanjšali na 60, tako so nekaj sob povečali, sicer pa je bilo 28 sob že prej večjih od zahtevanih standardov za hotelske sobe. Sobe s povsem novimi instalacijami, keramiko, stenskimi oblogami in stavbnim pohištvom, z unikatnim razgledom na pristanišče, Koprski zaliv in Koper, zdaj ponujajo sodobno hotelsko ponudbo v mestu. Opremljene so s sodobno tehnologijo in seveda možnostjo računalniškega komuniciranja preko tablic (povezava z recepcijo) in upravljanja nekaterih funkcij v sobi (televizor, luči…).
»Zadnjič so hotel temeljito obnovili pred več kot 20 leti, zato smo zdaj morali obnoviti praktično vse. Prenova hotela nas je stala še 3,5 milijona evrov, skupaj z nakupom nas je torej naložba stala blizu sedem milijonov evrov. Po poslovnem načrtu bi vlaganja morali poplačati po 15.tih letih. V to so vračunana tudi že predvidena investicijska vlaganja, ki so potrebna že po nekaj letih delovanja hotela,« je povedal Aleš Piščanc, ki pravi, da imajo v podjetju zaposlenih 62 ljudi, od tega je največ (dve tretjini) zaposlenih v pritličju, kjer imajo poleg restavracije in picerije še kavarno.
»Letos še zmeraj pričakujemo največ slovenskih gostov, ena tretjina gostov bo morda prišla s še neunovčenimi boni. Seveda so tudi novi boni dobrodošli, vendar jih tokrat razumemo bolj kot bombone za volivce kot pravo podporo turizmu, ki je doslej še nismo bili deležni.
Iz povpraševanja lahko sklepamo naslednje: če bo letos za spoznanje manj slovenskih gostov, bo zagotovo več tujcev. Ti že prihajajo predvsem z avstrijskega in nemškega trga, delno tudi italijanskega in drugih evropskih držav. Je pa res, da se gostje zdaj še odločajo v zadnjem hipu, le nekaj dni pred prihodom. Že čez nekaj dni, denimo v začetku julija, bo sob začelo primanjkovati. Poleti bodo najpogostejši gostje tisti, ki bi želeli za spremembo letovati na morju in ne nujno v katerem od razvpitih turističnih krajev v bližini. Hotel bo ves čas zelo priročen za poslovneže, ki obiskujejo podjetja v regiji, ali pa za športnike na pripravah. Cenovne politike ne bomo bistveno spreminjali in se bo prilagajala povpraševanju,« pravi Aleš Piščanc, ki ponavlja, da bodo skušali pomemben del prihodkov podjetja ustvariti z gastronomijo, torej v kavarni, restavraciji in piceriji.
Ob hotelu je večja terasa, kjer upajo, da bodo lahko kmalu postavili nekaj več miz. Vsi gostinski objekti so na voljo tudi zunanjim gostom. V nadstropju nad recepcijo je terasa, ki bo namenjena sončenju in počitku gostov, ob njej pa še urejajo manjši lepotni center in prostor za fitnes.
Podjetnika nista povsem začetnika na področju hotelirstva, saj sta že lani odprla butični hotelček Villa Majda v Ospu (s šestimi suitami in skupno14 ležišči). »Nekateri gostje so lani zadržano prišli v Osp, ker so mislili, da je preveč oddaljen od centra. Kmalu so spoznali, kako je blizu do Trsta, Krasa, Kopra in drugih istrskih krajev, a hkrati v idiličnem miru narave. Zdaj se radi vračajo, saj gre za povsem drugačno izkušnjo oddiha na kraškem robu,« pravi Aleš Piščanc.
Koper letos kaže daleč največji korak v razvoju turizma v regiji, pa tudi v primerjavi z večjim delom Slovenije. Poleg izboljšane hotelske ponudbe (mestu kljub novosti še zmeraj primanjkujejo ustrezne hotelske ponudbe), so v mestnem jedru konec maja odprli novo veliko podzemno garažno hišo, pri Žusterni pa uredili veliko novo kopališče. Vsaj približno podobnih novosti v ostalih turističnih krajih slovenske Istre letos ni bilo.
Turistična sezona se je končno začela
Turistična sezona ob morju se je začela in vsi zaposleni v turizmu na trnih pričakujejo, kaj jim bo prineslo nadaljevanje leta. Večina naših sogovornikov je bila prepričana, da bo poletna letina vsaj približno tako uspešna kot lanska, vsi pa na tihem upajo, da bo še boljša in da se ne bo zaključila že septembra kot lani, in da bo trajala dlje. Izgube, ki so jih imeli v lanskem in tudi letošnjih prvih petih mesecih, so prevelike, da bi si lahko privoščili še eno tako obsežno zaprtje, kot je bilo minule zimske mesece.
Namestnik direktorja Hotela Piran Aleksander Pintar je ocenil, da je pred nami še ena zelo nenavadna sezona: »Zagotovo ne bomo govorili o turistični sezoni iz učbenikov. Verjetno bo v marsičem podobna lanski, vendar tudi z mnogimi presenečenji in pojavi, ki jih je težko vnaprej napovedati. Če bomo uspešno preživeli to leto, bomo v naslednjih letih počasi upali, da se bodo povrnili stari tokovi in da bomo lahko postopoma podaljševali sezono ter sprejemali tudi goste iz oddaljenejših krajev in tudi pozimi,« je ocenil Pintar.
Hotel Piran so odprli že pred dnevi, vendar obisk doslej ni ravno izstopal, medtem ko so Boutique hotel Portorose in Hotel Barbara v Fiesi odprli šele minuli konec tedna. »Protiepidemijski ukrepi in nekoliko manjše povpraševanje je vplivalo na to, da se prej ni izplačalo odpreti vseh zmogljivosti. Sicer pa smo veliko vlagali v obnovo in izboljšave, kader pa imamo pripravljen tako, da lahko v zelo kratkem času vzpostavimo polno poslovanje, « je dejal Pintar. V Hotelu Piran so odprli nov butik s ponudbo gastronomskih izdelkov in vinoteko za poskušanje desetih vrst vin (ponudbo spreminjajo).
V hotelu Barbara v Fiesi pa je nastala nova vinska klet, namenjena temeljitejšemu preizkušanju vin in druženju. Oba hotela svojo ponudbo širita tudi za zunanje goste. Nekoliko večji optimist je direktor Turističnega združenja Portorož Aleksander Valentin, ki soglaša, da bo tudi letošnje poletje polno ugank, vendar vse kaže, da bo sezona vsaj za spoznanje boljša, kot je bila lanska, ko za Portorož sicer ni bila povsem slaba, saj so dosegli 1,273 milijona prenočitev ali 30 odstotkov manj, kar je za epidemične razmere in za kratek čas dovoljenega poslovanja pravzaprav izjemen rezultat.
»Samo do polovice junija smo letos zabeležili v vseh hotelih skupaj približno trikrat več prenočitev kot lani. Podatek seveda ni odločilen, ker gre na začetku sezone še zmeraj za relativno nizko število prenočitev in ker lani maja in v začetku junija hoteli še niso obratovali. Letos sicer pričakujemo nekoliko manj turistov z boni, toda to še ne pomeni, da bo bistveno manj domačih gostov. Poleg tega bo vsekakor več tujih gostov. Če je bilo lani od vseh ustvarjenih prenočitev 30 odstotkov tujih, jih bo letos predvidoma 40 odstotkov. Večje število tujcev smo beležili že dopolovice junija. Še en razlog za pričakovano večje število nočitev v Portorožu v primerjavi z lani, je dejstvo, da je hrvaško podjetje Remisens odprlo svoje Metropolove hotele in tudi bazen Beach Club pri lucijski plaži,« pojasnjuje razloge za optimizem novi direktor portoroške lokalne turistične organizacije.
Iz podjetja Remisens so nam minule dni prvič, odkar so v začetku leta 2015 prevzeli Metropolove hotele, odgovorili nekoliko drugače kot v preteklosti. Niso nas zavrnili z neprijaznim stavkom, kot so to počeli prejšnja leta vsem novinarjem, da na njihova vprašanja ne odgovarjajo in svojega poslovanja ne komentirajo. Pač pa so tokrat pojasnili, da so letos že odprli petzvezdični hotel Metropol in dve depandansi: Casa Rosa (bivši hotel Roža) in Casa Bel Moretto (bivši portoroški hotel Barbara). »Upamo, da bo sedanji trend povečevanja rezervacij še naprej rasel in da bomo v teh dneh odprli tudi hotel Lucija,« je dodala predstavnica hotela Mojca Moljk Sandalj, ki je tudi odločno zavrnila očitek, da je hotelsko podjetje v preteklosti slabo sodelovalo z lokalno turistično organizacijo: »Z veseljem ugotavljamo, da odlično sodelujemo s Turističnim združenjem Portorož in verjamemo, da bomo v prihodnosti še bolje,« je odgovorila predstavnica podjetja Remisens.
Portorož dosega visoke cene
Aleksander Valentin je potrdil, da so lani portoroški hotelirji in lastniki drugih prenočitvenih zmogljivosti prav na račun bonov dosegali sorazmerno visoke cene za prenočitve. Če bodo letos res v večjem številu prihajali tujci, ki si oddaljenih turističnih ciljev še ne bodo mogli ali hoteli privoščiti, pomeni, da velikih sprememb v cenovni politiki ne bo. Je pa Andreja Frelih, ki skrbi za trženje Grand Kopra menila, da je cenovna politika nadvse občutljivi del poslovne strategije. Če cena ne odraža kakovosti storitve in je gost prepričan, da je preplačal svoje bivanje, lahko pretiravanje pri cenah povzroči negativen tržni učinek.
»Ena od prednosti letošnje turistične sezone je tudi ta, da začenja Slovenija s predsedovanjem svetu EU, zato si vodstvo države prizadeva za srečanja v živo, kar bi lahko pomenilo večji prihod politikov in njihovih spremljevalcev v državo. To pa lahko dodatno vpliva na turistični obisk, kar se že pozna pri večjem povpraševanja za kongresni turizem. Če bo čez poletje cepljenih še veliko Evropejcev, bi se to moralo poznati tudi pri epidemiološki sliki v jesenskih mesecih, ki bi morala biti manj zaskrbljujoča od tiste ob koncu lanskega poletja,« pravi Valentin.
Turistično združenje Portorož je za letošnjo turistično promocijo in nastope na tujih trgih namenila 120.000 evrov. Začeli so z reklamnim spotom Naprej v Portorož in Piran za domači trg, konec junija pa bodo nadaljevali na italijanskem in nemško govorečih trgih (Švica, Avstrija, Nemčija). Delno je kampanja usmerjena preko PR sporočil, preko delovnih obiskov novinarjev, večji del pa je usmerjen na spletno oglaševanje.
Za junijske praznike bo večina hotelov zasedenih. Takšno stanje rezervacij in napovedane cene najbolje kažejo, kakšna turistična sezona je pred vrati. Številni poudarjajo, da je veliko odvisno od epidemioloških ukrepov in od tega, kako se bodo odzivali turisti, ki se zdaj skorajda v zadnjem hipu odločajo za rezervacije. Najpogosteje rezervirajo le nekaj dni pred prihodom.
Skromna vlaganja in pozabljeno lastninjenje državnih hotelov
Slaba novica za portoroški, piranski in tudi izolski turizem je, da letos praktično ni bilo vlaganj v izboljšano ponudbo ali v nove zmogljivosti. Najlepši izgovor je seveda epidemija in posledično finančno slabo stanje v vseh s turizmom povezanih podjetjih.
Še bolj skrbi informacija, da v turistično infrastrukturo niso veliko vlagale niti država niti občine (izjema Koper), ki bi morale prav čas krize izkoristiti za izboljšavo v določeno infrastrukturo (parkirišča, plaže, ceste, čistilne naprave …). Medtem ko se v koprski občini hvalijo z novim kopališčem, pa v piranski občini nimajo veliko pokazati. Letos so napovedovali ureditev plaže v Fiesi, ki pa je niso izpeljali. Edina novost je po 25 letih urejena cesta, pločnik in razsvetljava do Fiese. Kopališč in obalnega pasu niti približno niso uredili in malo verjetno je, da bi se to zgodilo do prihodnjega leta. Majhen napredek je delno urejena lucijska plaža, a še tukaj gre za najbolj ceneno možno izvedbo ureditve z betonom (100.000 evrov), ki jo s precejšnjo zamudo izvaja Okolje Piran in napoveduje odprtje šele 1. julija.
Vzporedno z dokaj neučinkovitim odnosom do urejanja javne in turistične infrastrukture, ostaja že najmanj pet let nerešeno vprašanje organiziranosti in lastništva največjih hotelskih podjetij v Portorožu. Na ministrstvo za gospodarstvo smo v torek, 15. junija poslali naslednja vprašanja:
- Ali ima vaše ministrstvo izdelano strategijo in časovni načrt lastninjenja hotelov v večinski državni lasti v Portorožu ?
- Ali nam lahko to strategijo posredujete? Ali pa vsaj poveste v glavnih točkah, kdaj in kako bo turizem prišel do lastnikov, da bodo vedeli, kako
upravljati hotele, da bodo rezultati boljši od tega, kar premore Portorož danes.
- Portorož ima slabo izkušnjo iz pozne jeseni leta 2014, ko so Hotel Bernardin (v večinski državni lasti) prodali Metropolu- hrvaški družbi Hoteli Cavtat – Remisens, ki se doslej ni ravno izkazala Zato so portoroški turistični delavci upravičeno zadržani in nezaupljivi do naslednjih korakov lastninjenja. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek že od svojega nastopa na funkcijo leta 2014 govori o nujnosti koncentracije slovenskega hotelirstva pod državno streho in kasnejši privatizaciji. Ves ta čas pa ni prišlo do premika in turizem ostaja ujetnik nejasne gospodarske politike in strategije.
Slovenska turistična javnost bi rada vedela, koliko let bodo hoteli ostali v državni lasti in kdaj bo prišlo do odločitev ter napredka v tem mrtvem teku upravljanja slovenskih hotelov.
Do zaključka redakcije odgovorov z Ministrstva za gospodarstvo nismo prejeli.
Boris ŠuligojNi ekološke katastrofe v Kopru
Koper – Potem ko so laboratorijski izvidi dokazali, da kopalna voda v Žusterni ni onesnažena, je koprska občinska uprava zanikala še trditve o ekološki katastrofi na Bonifiki. Nekateri mediji so trdili, da je prišlo do izlitja komunalnih voda. »To je zavajanje javnosti, ki škodi koprskemu gospodarstvu,« so sporočili z občinske uprave. Komunalno podjetje Marjetica je konec marca ugotovilo, da se je pod obalno hitro cesto (nedaleč od bencinske črpalke) poškodoval fekalni kolektor. Odplake so se iz premaknjene cevi izlile v kineto, tri metre pod zemljo, globlje od struge Badaševice, od koder ne odtekajo v okolje, kar so ugotovili z vsakodnevnim monitoringom. Začeli so s popravili.
