Prof. dr. Ludvik Toplak, ustanovitelj in predsednik Alma Mater Europaea – ECM, častni občan Maribora, nekdanji rektor Univerze v Mariboru (1993-2002) in nato veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu.
Alma Mater Europaea – ECM je samostojen visokošolski zavod, ki deluje pod akademskim patronatom Evropske akademije znanosti in umetnosti iz Salzburga, ki povezuje okoli 2000 znanstvenikov, akademikov in raziskovalcev, med katerimi je kar 33 Nobelovih nagrajencev. Ti sodelujejo pri razvoju in izvajanju visokošolskega izobraževanja ter pri raziskovanju novih interdisciplinarnih, uporabnih, kakovostnih programov s področja Podonavja. Od leta 2017 v Kopru izvaja programe socialna gerontologija in fizioterapija. Kako in zakaj je prišlo do začetka izvajanja programov tudi v Kopru ?
Alma Mater Europaea razvija in izvaja tiste programe in tam, kjer je potreba, a jih druge univerze ne izvajajo. Kratko, delamo to ali tam, česar drugi ne delajo, je pa velika potreba po teh poklicih in storitvah. Danes so diplomanti Alma Mater gotovo najbolj iskani, vsi takoj zaposljivi vsvojempoklicu, zato ima Alma Mater najvišjo stopnjo zaposljivosti diplomantov v Sloveniji, ima oddelke v Murski Soboti, Mariboru, Ljubljani in Kopru. Ker je v Kopru bila kadrovska potreba in nas je takratni župan povabil, nam ponudil v najem desetletje opuščen občinski poslovni prostor, smo se odzvali, ga obnovili in odprli oddelek Fizioterapije in Socialne gerontologije. Kot slišimo, so študenti zadovoljni, enako učitelji in delodajalci.
Ali boste ostali v Kopru ? Nekaj težav je s prostori, v katerih se sedaj nahajate. Ali bo imela mogoče piranska občina več posluha za vaš program ?
V Kopru oz. na Obali bomo ostali, dokler bodo mladi ljudje izkazovali voljo po študiju, delodajalci iskali diplomante, lokalna skupnost pa izkazovala dobrodošlico. Glede prostorov mi ne vidimo težav, bodo pa študenti iz Kopra morali sprejeti drugačne plane MO Koper, sicer pa je na Obali dovolj praznih poslovnih prostorov. Danes je veliko povpraševanje po naših diplomantih v vsej Istri, pa tudi povabil za izvajanje našega dela. Poklici naših diplomantov so namreč tudi samozaposljivi, zato so možnosti dela na zdraviliško – turističnem področju neizčrpne, dodam še zelo pomembno; to so tudi najbolj iskani poklici v Evropi. Zaradi kakovosti študija imamo tudi veliko interesa tujih študentov Zagotovo pa je eno, da Alma Mater kot mednarodno orientirana univerzitetna ustanova gre tja, kjer je potreba in kjer je dobrodošla.
V letošnjem letu je ponovno prišlo do razprave o tem, ali mora število študentov slediti potrebam gospodarstva ali ne. Kakšno je vaše mnenje o tem in kakšne so vaše izkušnje ?
Kot nekdanji gospodarstvenik menim, da je potrebno razumno trošiti davkoplačevalski denar, seveda tudi v izobraževanju, a samo za zaposljive in potrebne poklice. Nezaposljive programe je treba ukiniti, da ne zavajamo mladih ljudi. Izobraževanje mora biti kakovostno, zaposljivo oz. koristno in racionalno.
Ob tem vedno poteka tudi razprava o razmerju med zasebnimi in javnimi visokošolskimi zavodi ? Ali Alma Mater dobiva državna sredstva za svoje programe ? Ali menite, da je sedanja politika financiranja višje in visokošolskih zavodov pravična ?
Pričakujemo, da bo Vlada začela razpolagati z davkoplačevalskim denarjem racionalno in pravično, da bodo plačali šolanje predvsem študentom za zaposljive poklice. V svetu ne vidijo razlike med krompirjem, ki je zrasel na državni ali kmetovi njivi, tako ne vidijo več razlike med državno in zasebno univerzo. Študenti morajo za vpis izpolnjevati enake vpisne pogoje, študirati po enakem akreditiranem programu in imajo enake možnosti mednarodnih izmenjav, študirajo po enakih učbenikih, učitelji imajo enake habilitacije, visoka šola mora izpolnjevati enake infrastrukturne pogoje, ima enake organe, diplome so enako veljavne v vseh državah EU. Ne vidim razlike med zasebno in državno univerzo, vidim pa jo samo med dobro in slabo univerzo, med dobrimi in slabimi učitelji, med motiviranimi in nemotiviranimi.
Kdo so predavatelji na šoli v Kopru, od kod prihajajo študenti in ali so zaposljivi ?
Predavatelji so vrhunski strokovnjaki iz prakse ali univerz iz Kopra, Ljubljane ali tujine. Študenti so 50% iz Obale, 30% iz tujine, 20 % iz drugih krajev Slovenije.
V času covida je precej vaših študentov bilo volunterjev, ki so pomagali v različnih ustanovah. Ali je to naključje ali mogoče
samo rezultat vase vpetosti v lokalno in profesionalno okolje ?
Imamo dobre učitelje, motivirane študente, več sto mentorjev v učnih bazah javnih in zasebnih ustanov v Sloveniji in tujini, med njimi iz najuglednejše italijanske in avstrijske klinike in inštituta. Res pa je, da se vsi zavedamo, da se študenti pripravljajo za poklic v realnem okolju, zato so se tudi v času Covid pandemije kot prostovoljci v prvih vrstah s srcem predali svojemu poslanstvu.
Ali boste v Kopru ali v kakšni drugi obalni občini razvijali še kakšne nove programe ?
Če se pokaže potreba in izrazi dobrodošlica smo vedno na voljo.
Bili ste eden izmed politikov, ki so gradili to državo. Kakšno je vaše mnenje o sedanjem stanju v državi ?
Leta 1990 do 1993 sem se vključil v politiko, ko smo ustvarjali državo, ker sem bil prepričan, da lahko in moram dati na razpolago sebe in svoje znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil s študijem na univerzah doma in po svetu. Šlo je za osamosvojitev ter za politično, socialno ekonomsko in moralno profesionalno prenovo. Hitro pa sem spoznal, da je zame najvažnejša moralna in profesionalna prenova, zato sem se vrnil na univerzo.
Mislim, da so danes v centru prevladali parcialni, lokalististični in skupinski interesi nad nacionalnimi, primanjkuje državotvorne zavesti.
Verjamem, da s ponosom gledate na dogajanja izpred 30 let, katerih ključni sokreator ste bili ? Ali vas še kdaj zamika vrnitev v politiko ?
Res je, veliko se je naredilo v minulih 30-letih. V politiki sem svoje dal, potrebno pa je še veliko postoriti, zlasti v izobraževanju, tudi za politike, ter skrbeti za skladen regionalni razvoj, zlasti v obmejnih krajih in mestih.
V Slovenski Istri ste tudi društveno aktiven kot častni član Društva za pomoč osebam s posebnimi potrebami v Kopru.”
Posebej sem ponosen, da so me imenovali za častnega člana Društva za pomoč osebam s posebnimi potrebami Istra drugi dom. Želel bi res biti društveno bolj aktiven, zato se trudimo naše študente vključiti, da v praksi spoznajo posebne pogoje dela in potrebe ljudi s posebnimi potrebami, ter zagotoviti strokovne kadre v Istri, tudi za Dom Debeli rtič, hkrati pa tako spodbujamo plemenito delo, namenjeno pomoči potrebnim.
Tomaž Perovič
