Vikend sem preživel v skupini 20 prijateljev in bolj ali manj dobrih znancev. Skupina, ki je bila sestavljena iz močnih posameznikov, ki pa so si med sabo precej različni. Eni z veliko denarja, drugi z manj, eni verjetno verni, drugi prepričani ateisti, predvidevam lahko, da na volitvah volimo zelo različne politične stranke, nekateri pa na volitve iz različnih razlogov ne hodimo.
Vmes smo se ukvarjali s športom. Eni so bili izrazito tekmovalni, drugi so šport jemali kot del razvedrila, kjer je rezultat popolnoma nepomemben. Eni smo se zvečer raje pogovarjali, drugi so raje prepevali. Pač bolj ali manj naključna družba med seboj različnih posameznikov. Takšna, kot je družba nasploh. A o kakšni razklanosti, usodni razdeljenosti ni bilo ne duha ne sluha. Vsi smo prišli in odšli dobre volje. Kakšno olajšanje.
Že v naravi mojega poklica je, da moram spremljati različne vire informacij ne glede na to, kam so usmerjeni, ne glede nato,kdojenjihovlastnikinkakšenjenjihovnamen. Eni si resnično želijo informirati svojo publiko, drugi se borijo za cilje svoje politične stranke. In tako imam občutek, da se lahko danes dobro počutiš samo še v krogu svojih prijateljev, za katere veš, da vsaj približno enako razmišljajo in da je to edini garant za prijetno druženje, kjer kot rezultat pogovarjanja nihče ne postane tvoj sovražnik.
Ampak očitno gre tudi drugače. 20 Slovencev lahko preživi tri dni skupaj in se ne skregajo med sabo. Lepo. Skratka, da se živeti tudi prijetno, nenapeto, obstajajo ljudje, ki še vedno poslušajo drug drugega in jim ni osnovni namen drugače misleče uničiti na vse mogoče načine. V tej številki boste lahko prebirali članke, ki govorijo tako o enih (100 Izolanov Nataše Benčič je lep primer) kot o drugih (hrup, lajež psov). Tudi ko pišemo o konfliktnih situacija, naši novinarji skušajo pokazati, da se konflikti lahko urejajo.
Od te izdaje dalje bomo lahko prebirali novice v Italijanskem jeziku, ki jih za nas pripravljajo sodelavci Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti. Benvenuti!
Tomaž Perovič
