Na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu opravljajo sodna izvedeništva za prometne nesreče. Tudi dekan, izr. prof. dr. Peter Vidmar, je sodni izvedenec za analize prometnih nesreč.
Kot je pojasnil, imajo primerno programsko opremo za simulacije. Pri delu uporabljajo drone, ko je potrebno posneti ogled kraja prometne nezgode. »Najbolje je pa seveda dobiti posnetek stanja iz zraka takoj po nezgodi. Velikokrat se namreč zgodi, da ne dobimo kvalitetnih in uporabnih slik. Z dronom dobiš lep pogled na celotno površino in podlago za meritve. Sliko iz drona samo preneseš v računalniški program«, pojasnuje dekan.
Fakulteta za pomorstvo in promet je vključena tudi v meritve koeficientov drsnega trenja na asfaltiranih in drsnih površinah vadbenega poligona, torej v meritev trenja podlage na različnih površinah. Ob ustanavljanju Centra varne vožnje Vransko je bila fakulteta njihov partner in pri njih še vedno izvajajmo meritve.
Kot je povedal dr. Peter Vidmar, izvajajo meritve trenja podlage na različnih površinah. »Poligon ima različna območja, kjer se da preveriti obnašanje vozila na površini, imajo zdrsne, mokre in grobe površine. Fakulteta izda potrdilo o meritvah, ki jih center varne vožnje ob analizi dogodka še kako potrebuje.
Veliko meritev opravijo tudi na samih krajih prometnih nesreč, saj se občasno pojavi dilema, ko v policijskem poročilu piše, da je bila površina spolzka. »Kaj to pomeni? Kot izvedencu mi ta podatek ne pove dovolj informacij«, dodaja.
»Sodišče lahko pošlje primer izvedencu posamezniku ali nam kot instituciji, pri čemer seveda pazimo, da je v primer vedno vključen nekdo, ki je sodni izvedenec. Na fakulteti sva Milan Batista in jaz, imamo pa tudi tehnične sodelavce, ki jih lahko pošljemo na kraj nezgode za fotografiranje območja, merjenja trenj.
Kot fakulteta smo vključeni v Združenje izvedencev za tehnično analizo pormetnih nesreč, ki deluje na Strojni fakulteti v Ljubljani, in sodelujemo v komisiji na Ministrstvu za pravosodje, kjer so enkrat ali dvakrat na leto izpiti za sodne izvedence za tehnično analizo prometnih nesreč.«
Kakšno znanje morajo imeti sodni izvedenci?
»Pomembno je tehniško znanje. Izvedenec je vedno strokovnjak na področju cestnega prometa in prometnih nesreč. Potrebno je znanje o dinamiki vozil, kako se vozila premikajo, nagibajo, odzivajo, zato izvedenec mora poznati fizikalne podlage. Osnovno znanje lahko pridobi vsak, veliko pa prinesejo tudi izkušnje, a nenazadnje je potrebno tudi znanje postopkovnih zadev«, je razložil Vidmar.
Pri sodobni obravnavi prometnih nesreč obstajajo računalniški programi, ki jih uporabljamo za grafične izračune. To, kar izvedenec izračuna, se lahko grafično prikaže in postane bolj razumljivo, prav zato so potrebne dobre simulacije prometnih nesreč, pomembne zaradi same dinamike dogajanja. Naloga izvedenca je tudi, da ugotovi, kakšno je bilo začetno stanje pred prometno nesrečo,kar simulacije točno prikažejo. Običajna vprašanja za izvedenca pa se glasijo: S kakšno hitrostjo je vozil? Kje se je nahajal? Kje je mesto trka?
Policijski zapisnik je vedno pomemben del zapiskov vsakega primera, zato policija zabeleži čim več detajlov. Pomembni so zorni koti fotografiranja, poškodbe avtomobila…obseg poškodbe pri ugotavljanju hitrosti. Po njegovih besedah je napredek v policiji velik, saj za bolj resne nesreče uporabljajo 3-D skenerje. To je naprava, ki jo postavijo na kraju nesreče, območje skenirajo in tako dobijo 3-D projekcijo dogodka z vsemi detajli. Gre za trajno informacijo o kraju nezgode, ki sodnim izvedencem izjemno koristi.
Fakulteta za pomorstvo in promet dela izvedeništva tudi na področju nesreč na morju, vendar tega ni veliko. Velikokrat gre bolj za kakšne napake na plovilih ali kaj podobnega.
Varnost v cestnem prometu
Po besedah dekana se prometna varnost zadnja leta ohranja. Pozitivna sprememba so avtoceste in hitre ceste. Število nesreč v Sloveniji se je najbolj znižalo, ko so se odprle avtoceste. Številka se je sedaj nekoliko ustalila. Dela se pa v tej smeri, da bi bilo čim manj nesreč. Posebej je izpostavil problematiko kategorije 25, ki je po njegovem mnenju zlorabljena, saj nihče nima zanjo izpita, vsi pa vozijo predelane skuterje, ki gredo veliko več od 25 km/h.
Dotaknil se je še krožišč, ki predstavljajo predvsem v poletnih mesecih težavo za vse voznike, ker nastane kolona od meje pa vse do avtoceste v Izoli.
»Krožišča, kot jih mi postavljamo, predstavljajo bolj neko sredstvo za umirjanje prometa. Z vidika pretočnosti so slabša kot semaforji. Na cesti od Portoroža do Kopra je postavljenih veliko zaporednih krožišč in delujejo kot skupna povezava in nekoliko zmanjšajo povprečno hitrost, a se ustvarja gneča, v krožiščih sicer vidi prednosti in slabosti. Moje mnenje je, da prav vsako križišče ne bi bilo potrebno spremeniti v krožišče. Težava je, da so krožišča majhna in velikokrat vozniki sploh ne zmanjšajo hitrosti«, je zaključil.
Petra Mežnarc
