Pred vrati je še eno nepredvidljivo šolsko leto

Deli novico s tvojimi prijatelji

Pomen čustvene podpore odraslih pri vstopu otrok v novo šolsko leto.

 

Otroci čutijo naš strah in negotovost

 

Približuje se začetek novega, še enega nepredvidljivega šolskega leta, za katerega nihče ne ve, kaj bo prineslo in kako bo potekalo.

 

Pred začetkom vsakega novega šolskega leta mladi čutijo vznemirjenje. Veliko jih nestrpno pričakuje prvi šolski dan, ker se veselijo ponovnega srečanja z vrstniki in pridobivanja izkušenj in znanj. V življenja nekaterih pa ravno ta čas ponovno prinese tesnobo in stres.

 

Če so prisotne tudi druge neznanke, ki jih je v odnose nedvomno vnesel čas pandemije, je negotovosti in stisk lahko še več. Zasledimo jih tako pri starših in posledično tudi pri otrocih, kar se je izrazilo v pogostejšem iskanju pomoči za mlade v zadnjem obdobju.

Na splošno je tega strahu občutno več pri mlajših otrocih, sploh tistih, ki prvič vstopajo v vrtec ali prestopajo šolski prag.

 

Ločitev od staršev in s tem povezan strah se pojavi prvič, ko gre otrok v vrtec. Vsak otrok prilagajanje na vrtec doživlja na svojstven način. Za nekatere je to obdobje zelo težko in se na spremembo izrazito čustveno odzovejo, kar se pokaže v njihovem vedenju, lahko pa tudi v psihosomatskih odzivih. Zato je zelo pomembno t. i. prilagoditveno obdobje, ki ga malček potrebuje za navajanje in sprejetje novega okolja.

 

Vstop v šolo je zopet nova prelomnica in stresen dogodek. Znano okolje iz vrtca otrok namreč zamenja za povsem neznano šolsko okolje, v katerem morda ni več znanih prijateljev in vzgojiteljic ter igranja. Čakajo ga novi sošolci, učitelji in učenje. Velikokrat zaradi teh novosti prvošolci doživljajo tesnobo.

 

V čustvenem smislu je začetek novega šolskega leta težko obdobje tudi za starše, predvsem za starše mlajših otrok. Odnos staršev do šolanja je zelo pomemben, saj starši lahko svoje strahove in izkušnje s šolo nevede prenašajo na svoje otroke. Otrok prek čustvene vezi s starši čuti njihov strah ali njihovo negativno naravnanost do šole ali celo do določenih učiteljev in bo v skladu s tem tudi on podobno čustvoval in gradil odnos do šole. Pomembno je, da se starši tega zavedajo in če je teh strahov veliko, da se o njih z nekom pogovorijo. V nasprotnem primeru jih bodo podzavestno prenašali na svoje otroke. O šoli se moramo z otroki pogovarjati pozitivno. Šole ne uporabljamo kot vzgojno sredstvo, z njo ne grozimo otroku. Pomembno je zaupanje v učiteljevo strokovnost. V primeru nestrinjanja tega ne izražamo pred otrokom. Ob nastalih stiskah se poskušamo pogovoriti z otrokom. Po potrebi se obrnemo tudi na učitelja. Za otrokov zdrav razvoj in uspeh je pomembno, da starši in učitelji dobro sodelujejo.

 

Začetek šolskega leta je stresen tudi za tiste, ki prvič vstopajo v srednjo šolo, saj odhajajo na novo šolo, med nove sošolce, učitelje. Tam veljajo nova pravila, dijaki dobijo večje obveznosti, velikokrat se šolajo izven kraja bivanja. Tudi za srednješolce je pomembno, da čutijo v starših oporo, da imajo starši posluh za njihove težave. Nevroznanstvene raziskave so pokazale, da se zaradi nezrelosti živčnega sistema najstnik slabše obvlada, zato deluje nepredvidljivo in velikokrat nezadovoljno.

 

Ne glede na otrokovo starost je čustveni stik, ki omogoča pristen pogovor z otrokom, tisti, ki pomaga odpraviti napetosti in stiske otrok. Zdrave meje otroku dajejo občutek varnosti. Tu imamo v mislih najprej starša in takoj zatem tudi pedagoške delavce, ki imajo poleg staršev pomembno vlogo in lahko kdaj »vskočijo« s sočutjem, ko starši zaradi svojih stisk otroku ne zmorejo stati ob strani.

 

Mladi potrebujejo zagotovilo, da v težavah niso sami!

 

Mag. Katja Kozlovič,

zakonska in družinska terapevtka ter izvajalka igralne terapije za otroke