Danes, 29. septembra, obeležujemo svetovni dan srca, ki nas opomni ne samo na to, kako pomembno je srce, temveč tudi, kako krhko je. Srčno-žilne bolezni so namreč še vedno najpogostejši vzrok smrti. Za njimi v svetu vsako leto umre več kot 17,9 milijona ljudi, kar predstavlja 32 odstotkov vseh smrti, podobno pa je tudi v Sloveniji, kjer so smrti zaradi srčno-žilnih bolezni v letu 2019 predstavljale 38 odstotkov vseh smrti.
Med najpogostejšimi boleznimi srca so ishemična bolezen srca (vključno s srčnim infarktom), motnje srčnega ritma, srčna odpoved (popuščanje srca) ter bolezni srčnih zaklopk, medtem ko je med možganskožilnimi boleznimi najpogostejša možganska kap. Smrt med boleznimi srca sicer najpogosteje povzročita srčni infarkt in srčna odpoved, med možganskožilnimi boleznimi pa do največ smrti pride zaradi možganske kapi.
Možganska kap v Sloveniji dnevno prizadene kar 10 ljudi oziroma 4000 ljudi na leto. Po podatkih NIJZ je možganska kap v Sloveniji na tretjem mestu glede na vzrok smrti, zaradi staranja prebivalstva pa se stopnja umrljivosti vsakih pet let še podvoji. Bolezen je usodna za 30 odstotkov zbolelih, 30 odstotkov jih po kapi dobro okreva in nimajo večjih težav, 40 odstotkov pa jih ostane popolnoma odvisnih od tuje pomoči oziroma bolj ali manj prizadetih. Srčno popuščanje pa je edino stanje v kardiologiji, katerega breme se povečuje. Letno je v slovenskih bolnišnicah 16.000 hospitalizacij s srčnim popuščanjem, v prvem letu po odpustu iz bolnišnice pa je ponovno hospitaliziranih 40 odstotkov bolnikov, medtem ko jih 20 odstotkov umre.
Pomemben je zdrav življenjski slog
Srčno-žilnih bolezni ne moremo preprečiti, lahko pa zmanjšamo njihovo breme in znatno podaljšujemo življenje. To lahko dosežemo z zdravim načinom življenja, predvsem pa z zmanjšanjem nekaterih dejavnikov tveganja, kot so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost in stres.
”Zdrav življenjski slog je eden od ključnih ukrepov pri preprečevanju aterosklerotične žilne bolezni in prezgodnje umrljivosti. Osebe, ki imajo med 50. in 70. letom dva ali več dejavnikov tveganja (kajenje, telesna nedejavnost, debelost, pretirano uživanje alkohola), živijo v povprečju 12 let manj kot osebe brez dejavnikov tveganja, poleg tega bistveno prej razvijejo kronične bolezni in imajo slabšo kvaliteto življenja,” o tem, kako pomembno vlogo igra zdrav življenjski slog, pravi predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni na UKC Ljubljana, prof. dr. Aleš Blinc, ki ob tem poudarja: “Seveda so to statistični podatki, ki veljajo za populacijo. Obstajajo posamezniki, ki zaradi genetskega nagnjenja, npr. neprepoznane družinske hiperholesterolemije, razvijejo srčno-žilne bolezni zgodaj kljub zdravemu življenjskemu slogu. Tudi staranje organizma je močan dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, ki ga zdrav življenjski slog sicer omili in zavira, ne more pa ga v celoti premagati. Spomnimo se, naš olimpionik Leon Štukelj je živel zdravo in dolgo, pri dobrih 100 letih pa je umrl zaradi srčnega infarkta.”
Nekatere bolezni tudi premalo znane ali celo spregledane
Jasna Jukić Petrovčič iz Posvetovalnice Za srce, ki deluje pod okriljem Društva za zdravje srca in ožilja, pravi, da so ljudje, ki pridejo k njim na posvet, o osnovnih srčno-žilnih boleznih, kot so srčni infarkt, možganska kap in visok krvni tlak, kar dobro seznanjeni. Ostalih pa ne poznajo dovolj dobro. “Zlasti je to opazno pri srčnem popuščanju, atrijski fibrilaciji, PAB, amiloidozi. Zanimivo je, da povišanega holesterola in trigliceridov v večini ne smatrajo kot del srčno-žilnih bolezni, ampak na to gledajo bolj ozko – zamaščena jetra in zožene žile, česar pa ne povežejo neposredno z akutnim mikrokardnim infarktom ali možgansko kapjo,” še pravi in dodaja, da ”se ne zavedajo niti tega, kako zelo pomembno je odkrivanje in zdravljenje zaradi povišanega holesterola, prav tako pa redki vedo tudi za družinsko hiperholesterolemijo in se prvič srečajo s temi izrazi, stanji, boleznimi šele pri nas, v pogovoru z nami”.
