Otroci naj prve dni prehlada ostanejo doma

Deli novico s tvojimi prijatelji

Takrat so namreč najbolj kužni in hitro se lahko zgodi, da bi razredčili skupino v vrtcu. Ob tem pa poudarjajo, da je treba otroka, še posebno dojenčka dobro opazovati, saj se za navideznim prehladom lahko skriva zahrbtnejši RSV – to je kratica za respiratorni sincicijski virus.

 

Pogled v naravo, še najbolj pa sprehod skozi vinograde, ki se razprostirajo po pobočju pod Pradami, nas z ognjeno rdečimi odtenki prepriča, da je jesen zares prišla tudi na Obalo. Da pa je jesen tu, kaže še ena manj očarljiva stvar. In to so paketki higienskih robčkov na vsakem koraku, odsotnost otrok z vrtcev in šol, nege staršev. Letošnja jesen pa je še posebno hitro postregla tudi z RSV-jem. S specialistom pediatrom, dr. Matjažem Štefanom, sva se v kratkem pogovoru dotaknila najpogostejših bolezni, ki prizadenejo najmlajše in pod drobnogled vzela ravno RSV.

 

Katere bolezni v jesenskem času najbolj polnijo čakalnice pediatričnih ambulant?

V tem času so to zagotovo respiratorne okužbe. Otroci večinoma prebolevajo virusne okužbe dihal. Te se kažejo v obliki prehlada, zamašenega nosu, vnetega žrela, grla in ušes. Sem štejemo tudi bronhiolitis, ki je vnetje malih dihalnih poti in bronhitis, ki povzroča vnetje večjih dihalnih poti ter pljučnico, ki povzroča vnetje drobnih pljučnih mešičkov. Pri dojenčkih in mlajših otrocih pa se je v tem času, letos veliko prej kot običajno, pojavil tudi bolj nevaren respiratorni sincicijski virus, ki je zelo hitro nalezljiv in povzroča velike težave predvsem pri najmlajših. Ta se širi s kašljanjem in kihanjem ter ob neposrednem stiku z obolelim ali okuženimi predmeti.

 width=

Kako prepoznati, da gre za respiratorni sincicijski virus?

Drži, da se znaki vsaj v začetku ne razlikujejo bistveno od prehladnega obolenja. Voden izcedek iz nosu in bolečine v žrelu spremlja vročina, izključujoč ni niti suh in dražeč kašelj. Takšen potek okužbe doživi večina otrok do svojega drugega leta starosti. Obolenje pa lahko preide v spodnja dihala. Takrat otrok veliko težje in hitreje diha, se utruja, je bolj zaspan in neješč, kašelj je skorajda neprestan, prisotni so lahko daljši dihalni premori, otrok lahko tudi pomodreva. Razvijeta se lahko tudi bronhiolitis in pljučnica. Zdravljenje v veliki večini primerov sicer poteka brez večjih zapletov, pa vendar prenekateri otroci predvsem v starosti do pol leta ob težjem poteku bolezni potrebujejo hospitalizacijo, zdravljenje s kisikom, v najtežjih primerih pa tudi respirator. Te dni pediatrične oddelke bolnišnic polnijo predvsem ti otroci. Opažamo tudi, da za respiratornimi boleznimi zbolevajo otroci, ki v lanskem letu niso bili bolni. Torej sta bolni dve generaciji, saj je lanska večino zime zaradi zaprtja javnega življenja, preživela doma in se izognila okužbam.

 

Kako ukrepati ob znakih RSV?

Starši naj dobro opazujejo svojega otroka in ob pojavu hujših znakov, ki kažejo na okužbo z RSV-jem takoj poiščejo zdravniško pomoč. Sicer pa je zdravljenje podobno kot pri ostalih dihalnih obolenjih. Ključna je hidracija, higiena nosu in rok, počitek in zbijanje vročine. Ob klicu v ambulanto starše naprošamo, da so pri opisu bolezenskih stanj kar se da natančni, saj le tako lahko v polni meri svetujemo že po telefonu.

 

Katere ukrepe za preprečitev širjenja prehladnih in drugih virusnih obolenj lahko uvedemo doma?

Staršem, ki imajo novorojenčke svetujemo, da do drugega meseca otrokove starosti ne sprejemajo obiskov, sebe in druge sorojence pa cepijo proti gripi, kajti v minulem letu so ravno otroci najpogosteje zbolevali za to boleznijo. Ta že potekajo in so zelo učinkovita. Redno naj se prezračujejo prostori in umivajo roke. Z otrokom naj ne obiskujejo nakupovalnih središč ali drugih zaprtih prostorov, kjer je prisotnih več ljudi, pač pa se raje odpravijo na sprehod. Poskrbijo za redno telesno aktivnost celotne družine, ki bo zvišala odpornost. V vrtec naj vključujejo le zdrave otroke. V primeru, da gre za prehladna obolenja, naj otroci v domači oskrbi ostanejo vsaj prve tri dni. V tem času so najbolj kužni in lahko v skupino prinesejo največ okužb.

 

Poklicali smo tudi predstojnico Oddelka za pediatrijo v SBI, dr. Alenko Stepinšek, ki je komentirala trenutno situacijo na pediatriji.

Trenutno se na našem oddelku zdravita 2 2-mesečna dojenčka, ki imata akutni RSV bronhiolitis. Zdi se, da se v zadnjih dnevih epidemija respiratornega sincicijskega virusa nekoliko umirja. V zadnjih tednih je bilo otrok s to boleznijo bistveno več, občasno hkrati tudi do 10 na oddelku. V času od konca avgusta pa do danes smo tako zdravili več kot 50 otrok. Najbolj zaskrbljujoče je, da je med hospitaliziranimi velik delež majhnih dojenčkov, katerih starejši sorojenci so v vrtcu, je povedala dr. Stepinšek.

 

Maja Orel Jakič