Projekt BLUEAIR (»Modra rast v jadransko-jonski regiji«) druži enajst partnerjev iz osmih držav: Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Albanije, Srbije in Grčije.
Projekt sledi Strategiji pametne specializacije (3S) jadransko-jonske regije o modri rasti in z gradnjo specializirane inovativne skupnosti krepi institucionalne kapacitete regije ter zagotavlja usklajenost lokalnih pobud z makroregionalno strategijo EUSAIR. Projekt, vreden 2,44 milijona evrov, je sofinanciran iz programa INTERREG V-B ADRION 2014-2020.
Slovenski partner projekta je občina Izola, ki tako s pridom uporablja bogate izkušnje z evropskimi projekti. V torek, 16. novembra, so prav v Izoli projekt BLUEAIR na spletni konferenci predstavili vodilni partner Znanstveni park Area iz Bazovice (Italija) ter projektni partnerji Tehnološki park Ljubljana, Hrvaška gospodarska zbornica in Inovacijski in podjetniški center Tehnopolis iz Črne gore.
Iztok Škerlič, direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola, je povedal, da projekt združuje številne univerze, gospodarske zbornice, znanstvene agencije, javno upravo in tehnološke inštitute, a tudi koprsko in solunsko luko. »S tem na zelo oprijemljiv način dokazuje, da je prava pot do inovacij res četverna vijačnica univerze, industrije, uprave in javnosti,« je dejal Škerlič.
Priložnosti pametne specializacije je uvodoma predstavil Gorazd Jenko iz Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Predstavnica Generalnega direktorata za morske zadeve in ribištvo Evropske komisije Eleni Hatziyanni pa je modro rast umestila v okvir evropskih razvojnih in regionalnih politik.
In kaj partnerji pričakujejo od projekta, ki jih bo predvidoma družil do maja 2023?
Christian Springer z Gospodarske zbornice Hrvaške odgovarja: »Oblikovali bomo močno regionalno inovacijsko skupnost, krepili kadrovske kompetence ter pripravili akcijski načrt za investicije na področju inovacij v jadransko-jonski regiji.«
Rezultate projekta BLUEAIR bodo ljudje z obal jadranskega in jonskega morja najbolj konkretno občutili npr. v boljši koordinaciji nadzora morja in skrbnejšem upravljanju morskih ekosistemov, a tudi v na videz tako podrobnih in v resnici usodnih zadevah, kot so napovedi višanja morske gladine zaradi podnebnih sprememb.
Kako je lahko pri napovedih v pomoč umetna inteligenca, je na spletni konferenci slikovito opisal Matjaž Ličer z Ministrstva za okolje in prostor. Udeleženci so tako izvedeli, da se »gladina morja v Kopru po letu 1990 viša 4 – 5 mm na leto!«
Donato Lacobucci, profesor Politehnične univerze Marche iz Italije, je predstavil možne sinergije med pametno specializacijo in strategijo jadransko-jonske regije. Profesorica na oddelku za pomorske študije Univerze v Pireju, Fani Sakellariadou, je predstavila razsoljevanje morske vode in marikulturo kot dobri praksi trajnostne modre ekonomije, Peter Medica iz Tehnološkega parka Ljubljana pa največji potencial projekta BLUEAIR vidi v »strateškem omrežju ključnih akterjev inovacijske skupnosti ter boljši koordinaciji skupnih aktivnosti.«
Več informacij o projektu je na voljo na povezavi https://izola.si/obcina-izola/projekti-in-investicije/projekt-blueair/
