Mlajši so bolj digitalno vešči, izkušenost pa je prednost starejših, kaže letošnja raziskava javnega mnenja ‘Medgeneracijsko sodelovanje na delovnem mestu’. Raziskava je bila izvedena v okviru projekta za spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja v delovnem okolju z geslom Vsi zmagujemo, ko sodelujemo. Izsledki kažejo na številna razhajanja v percepcijah mlajših in starejših zaposlenih. Načine vodenja in prenos znanja z mlajših na starejše so zaposleni anketiranci ocenili kot dva vidika delovnega okolja, s katerima so najmanj zadovoljni in kažeta na izziva vodij v prihodnje.
Raziskavo je avgusta letos že drugič izvedla družba Aragon v okviru projekta Vsi zmagujemo, ko sodelujemo, ki ga sofinancirata Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. Izsledki letošnjega merjenja javnega mnenja omogočajo vpogled v stališča anketirancev v Sloveniji o medgeneracijskem sodelovanju v delovnem okolju, s primerjavo z lanskih rezultatov pa tudi spremembe v percepcijah ljudi.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je ob tem povedal, da projekt Vsi zmagujemo, ko sodelujemo opozarja na številne prednosti sodelovanja med starejšimi in mlajšimi zaposlenimi tako v javnem kot zasebnem sektorju. Tovrstni projekti ministrstva prispevajo k večji ozaveščenosti o medgeneracijskem sodelovanju in vseživljenjskem učenju v slovenskih podjetjih, kar je ključno za prehod v trajnejše gospodarstvo.
Starost »starejših zaposlenih« se viša
Letošnja raziskava je pokazala, da se starost starejših zaposlenih v očeh anketirancev viša. Približno polovica (51 %) anketirancev kot starejšega delavca označuje ljudi v starostni kategoriji med 51 in 60 let (56 % v 2020). Zvišal pa se je delež anketirancev, ki starejšega zaposlenega opredeljuje kot nekoga, ki ima 61 let ali več (iz 29 % v 2020 na 33 % v 2021).
Primerjava rezultatov merjenja med letoma sicer ne kaže sprememb glede pripisovanja specifičnih lastnosti posameznih starostnih skupin. »Kot je pokazala pričujoča raziskava ljudje zaposlenim v starosti od 18 do 45 let pripisujejo kreativnost, pripravljenost na učenje, ambicioznost, učinkovitost, prilagodljivost, dobro uporabo računalnika in sodobnih tehnologij. Te veščine in lastnosti pa v delovnem okolju dopolnjujejo zaposleni v starostnem razponu od 46 do 55 let, ki jih glede na izsledke raziskave odlikujejo zanesljivost, znanje, zvestoba, izkušenost, mentoriranje in deljenje znanja. Vsaka generacija tako v delovna okolja prinaša različna znanja in veščine. Takšna raznolikost zaposlenih in kompetenc pa je dobrodošla,« dodaja Janko Hočevar, direktor tržno-raziskovalne agencije Aragon.
Razhajanja v percepcijah mlajših in starejših zaposlenih
Vsaka starostna skupina kot boljše in z več lastnostmi opisuje delo starostne skupine, ki ji pripada. Mlajši zaposleni (20–45 let) menijo, da so delavci med 31. in 45. letom učinkoviti, da kakovostno opravljajo svoje delo ter imajo dobro zmožnost sinteze informacij v smiselno celoto. A vse našteto bi jim starejši zaposleni (46–70 let) pripisali v statistično značilno manjši meri. Starejši zaposleni (46–70 let) tudi menijo, da so delavci, ki imajo med 46 in 55 let, zanesljivi, sprejemajo optimalne odločitve ter kakovostno opravljajo svoje delo. Tudi tukaj prihaja do drugačne percepcije njihovih mlajših kolegov (20–45 let), ki jim teh lastnosti prav tako ne bi pripisali.
Raven zadovoljstva se ne spreminja
Podobno kot lani, tudi letos velika večina vseh zaposlenih anketirancev (76 %) meni, da imajo uspešna podjetja učinkovit sistem prenosa znanja in veščin s starejših na mlajše (72 % v 2020). Polovica (50 % v 2021 in 49 % v 2020) jih meni, da imajo uspešna podjetja vzpostavljen tudi učinkovit sistem obratnega mentorstva, torej z mlajših na starejše.
Pri ocenjevanju zadovoljstva različnih vidikov delovnega okolja pa raziskava kaže, da so zaposleni anketiranci še vedno najmanj zadovoljni z načini vodenja in prenosom znanja z mlajših na starejše. Kljub temu pa je prav na področju obratnega mentorstva med vprašanimi zaposlenimi v starostni skupini 46–70 let zaznati bistveno izboljšanje, saj je s tem vidikom zadovoljnih 32 % (v 2020 zgolj 22 %) vprašanih.
Mlajši bolj digitalno vešči, izkušenost prednost starejših
Letošnja raziskava vnovič potrjuje stereotip, da zaposleni vseh starosti mlajšim delavcem pripisujejo boljše digitalne kompetence. Velika večina (77 % v 2021 in 78 % v 2020) zaposlenih anketirancev dobro uporabo računalnika in sodobnih tehnologij pripisuje kategoriji delavcem v starosti med 18 in 30 let, 73 % (69 % v 2020) pa zaposlenim, ki so stari 31–45 let. Po mnenju vseh zaposlenih anketirancev sta za starejše zaposlene nad 56 let najbolj značilni lastnosti izkušenost in zvestoba. Večinski delež zaposlenih anketirancev (76 % v 2021 in 77 % v 2020) izkušenost pripisuje starostni kategoriji delavcev med 46 in 55 let. Podobno je tudi z zvestobo. Največji delež vprašanih zaposlenih zvestobo pripisuje generacijama delavcem, ki so stari od 46 do 55 let (58 % v 2021 in 62 v 2020) ali starejšim od 56 let (52 % v 2021 in 45 % v 2020).
Ob tem je minister Janez Cigler Kralj opozoril tudi na pomen izobraževanj in usposabljanj za krepitev kompetenc in veščin zaposlenih ter iskalcev zaposlitve. Omogočanje in promocija dodatnega usposabljanja za delavce je skladno z evropskimi smernicami ena izmed prioritet ministrstva. Za mlade iskalce zaposlitve in starejše brezposelne so na voljo programi, kot je 3-mesečni program Usposabljam.se 2020/21, kjer udeleženci pridobijo potrebna znanja, spretnosti in izkušnje. Minister je tudi spomnil, da tako nizke brezposelnosti oziroma tako visoke zaposlenosti, kot jo imamo danes, nismo imeli od leta 2008 – navkljub še vedno prisotni koronakrizi.
