VINO
Pri skoraj vsaki jedi, ki sem jo predstavil, sem na koncu zmeraj priporočal kozarec takega ali drugačnega vina. Ker sem želel poglobiti oziroma preveriti svoje znanje, sem se odločil, da se o tem malo pogovorim z nekom, ki se s sommelierstvom ukvarja že leta.
Slovenska Istra se lahko pohvali z enim najboljših poznavalcev vin in žganih pijač, to pa je Igor Jakomin.
Sommelier druge stopnje sam sebe opisuje kot Primorca in ljubitelja vin, najbolj so mu pri srcu ravno primorska, a ne viha nosu nad nobenim vinorodnim okolišem. Ravno nasprotno, je velik zagovornik izobraževanja in spoznavanja vedno novih vrst in krajev, iz katerih vina prihajajo.
Kljub svoji skromnosti ima kar nekaj laskavih naslovov, je namreč trikratni dobitnik zlate medalje v Sloveniji na tekmovanju o poznavanju vin in prav tako trikratni polfinalist na treh svetovnih prvenstvih, leta 2000 v Torontu, leta 2004 v Atenah in nazadnje pred štirinajstimi leti na Rodosu.
S ponosom pa pove, da je uspešno zaključil vse tri tečaje ter diplomo na Wine and Spirit Education Trust v Londonu.
Presenetljivo, prav Angleži so vodilni pri postavljanju trendov na področju vina in žganih pijač, čeprav bi skoraj vsakdo ta primat pripisal kaki drugi evropski državi.
A kaj lahko Igor pove nam, nepoznavalcem, ki smo premnogokrat omejeni tudi z denarjem? Lahko tudi mi izberemo dobro in kakovostno ter predvsem primerno vino?
Brez strahu, lahko ga izberemo. Prvi in najpomembnejši nasvet je ta, da pijemo tisto, kar nam je všeč, ni nujno, da se bomo strinjali med sabo in morda nas bo kdo postrani gledal, a okus je zelo osebna stvar. Najenostavnejši način, a ne najzanesljivejši, je izbira po barvi. Na kratko, enostavne jedi, kot so belo meso, ribe in zelenjava, se najraje družijo z belim vinom, težje jedi, kot so rdeče meso, cvrtje in podobno pa z rdečim vinom. A bolj kot barva je pomembna vsebnost taninov in alkohola. Vina z nižjo vsebnostjo slednjih snovi so primernejša za lahke jedi, če jih je pa več, so primernejša rdeča vina, saj alkohol in kislost pomagata pri topljenju maščob. To pomeni, da se na primer k ocvrtim ribam najbolj poda belo, rahlo macerirano vino.
Pri vinu poznamo tri dele njegovih lastnosti: videz, vonj in okus. Slednji se deli na mehak del, v katerega spadajo sladkor, alkohol in polialkoholi ali gliceroli. Nasproti mu stoji trdi del, h kateremu spadajo kislina, tanini in mineralnost vina. Ko ima vino enako vsebnost trdih in mehkih delov, to poimenujemo uravnovešeno vino.
Da postane vino harmonično, moramo upoštevati razmerje med barvo, vonjem in okusom. Pri degustaciji sta tako pomembna temperatura in oblika kozarca. Pri belem vinu naj bi bila temperatura med osem in dvanajst stopinj Celzija, pri mladem rdečem med štirinajst in šestnajst stopinj, pri bogatem, starejšem pa od osemnajst do dvajset stopinj Celzija. Penine smemo postreči zelo ohlajene, torej na temperaturi okoli šest stopinj Celzija.
In na kaj moramo biti pozorni pri nakupu vin?
Najprej je potrebno preveriti izvor vina. Tudi če je na glavni etiketi naveden izvor, moramo pogledati, kje je bila steklenica vina polnjena. Kajti če z južnoameriškim vinom polnimo steklenice v Nemčiji, to ne prinaša nobene dodatne vrednosti, prej nasprotno.
Bela vina morajo biti mlada, sveža, stara približno leto ali dve, kar upoštevamo tudi pri nakupu penine. Pri rdečih pa je ravno obratno. Dobro rdeče vino mora imeti vsaj dve leti. Vina s starejšo letnico so primerna predvsem za zbiralce in strokovnjake na tem področju. V domačem okolju težko pravilno hranimo buteljke in se jih večina žal pokvari.
Igor opozarja, da je znanje največje bogastvo. V Sloveniji primanjkuje kulture pitja.
Žalostna statistika govori o porabi alkohola med prebivalci od petnajstega leta starosti dalje. Povprečno zaužijemo več kot enajst litrov čistega alkohola na prebivalca in to so samo uradni podatki. Pitje vina in žganih pijač bi se moralo enačiti z dobrimi živili in ne z opijanjem.
Rok Dekorti
