PREVERJAMO URBANE MITE
Vsako leto znova me preseneti dejstvo, kako hitro se obračajo dnevi in meseci. Res je, da starejši kot si, hitreje gre čas. Tako se neustavljivo bližamo koncu letošnjega leta, pred nami pa so, vsaj zame, najlepši prazniki. Novoletna okrasitev, prepevanje božičnih pesmi in nujen ogled filma Sam doma, večerje in kosila z družino in prijatelji, večerni sprehodi po z lučkami obsijanih mestih, peka piškotov, postavljanje božičnega drevesca in še bi lahko naštevala.
Prav o božičnih drevesih pa obstaja veliko mitov, njihova rdeča nit pa se prepleta okrog večnega vprašanja, ali je bolje izbrati naravno ali umetno drevo.
Za začetek pa: ali sploh veste, kaj predstavlja božično drevo? To ni samo nujna okrasitev, ki mora decembra stati v vsakem domu, ampak ima globlji pomen. Sredi zime, ko narava miruje, je božično drevo zeleno, kar simbolizira življenje in upanje.
1.Če izberemo umetno božično drevo, ne more priti do požara. Ni res. To se mi zdi tudi eden izmed glavnih razlogov (poleg priročnosti in čistoče), da so umetna drevesa vsako leto bolj priljubljena. Pa žal ni tako. Je že res, da z nakupom umetnega drevesa privarčujemo, ker imamo enega lahko več let, pa tudi iglice mu ne odpadajo, tako da imamo eno skrb manj, ampak umetna drevesa so ravno tako vnetljiva kot naravna. Izdelujejo jih na Kitajskem iz polivinila in ostalih umetnih materialov, zato moram še dodatno poudariti, da ne pozabite ugasniti lučk in upihniti sveč, božičnega drevesca pa ne postavljajte v bližino kaminov, ko se odpravlajte od doma ali greste spat. Če se odločite za naravno drevo, pa ga ne pozabite zaliti, da se ne posuši.
2.Naravna božična drevesa posekajo v gozdovih. Delno drži. Božična drevesa vzgajajo v za to namenjenih nasadih oz. drevesnicah. Da drevo zraste na primerno velikost, potrebuje približno štiri leta, zato take nasade sproti obnavljajo. Prodajalci dreves pa morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje njihov izvor. Sicer lahko drevo posekajo tudi v gozdovih, ampak morajo imeti odločbo za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda Zavod za gozdove. Na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije je zapisano, da se večinoma smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. Veliko smrečic lahko tako pridobijo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah. S posekom smrečice, upoštevajoč usmeritve ZGS, gozdu in naravi škodujemo manj, kot če za okras uporabljamo umetno drevesce in ga zavržemo že po nekaj letih.
3.Izbira naravnega božičnega drevesa je okolju prijazna odločitev. Res je. Na ZGS in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbujajo nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Na ustrezno nadzorovan način posekane naravne smrečice so, kot pravijo, ogljično nevtralne – ob sežigu uporabljenih drevesc se sprosti toliko CO2, kot ga je drevo vezalo tekom svoje rasti. To pa ne velja za gojene smreke, kjer v proizvodnji nastanejo določeni viški CO2, sploh pa ne za umetna drevesca, kjer je zaradi uporabe umetnih materialov ogljični odtis zelo velik.
4.Po božiču naravna drevesa končajo na smetiščih. Drži in ne drži. Odvisno je od posameznika, vendar lahko naravna božična drevesa po božiču recikliramo in jih uporabimo za kurjavo, dodamo kompostu, uporabimo za utrjevanje terena, …
Umetno ali naravno, pomembno je, da stoji. Še bolj pomembno pa je, kdo stoji okrog njega, zato izkoristite zadnje dneve tega leta za ustvarjanje spominov z vašimi najbližjimi. Ne izgubljajte časa za brezglavo tekanje po trgovskih centrih in iskanje nepomembnih daril. Naj bodo letošnji prazniki drugačni, brez stresa in napolnjeni z ljubeznijo ter hvaležnostjo.
Odložite telefone, naj se vam nikamor ne mudi in samo uživajte v vsakem trenutku. V novem letu pa vam želim ogromno norih idej, visoko zastavljenih ciljev in potrpežljivosti ter pozitivne energije, da boste lahko vse tudi dosegli in uresničili. Naj bo zdravo, srečno in
uspešno.
Manca Hribovšek
