Morda je še največja pridobitev tega leta izkušnja, ki nam bo omogočila, da bomo prihodnje leto zastavili stvari drugače, lepše, umnejše.
Vse bolj zapleteno, malce kontroverzno, predvsem pa leto polno nasprotij je za nami. Kar se tiče zdravja, politične učinkovitosti in neizkoriščenih priložnosti, je bilo to slabo leto, po drugi strani pa smo doživeli tudi prelomne investicije in nekaj zelo spodbudnih premikov na bolje za vse. Leta seveda ne moremo meriti samo po materialnih dobrinah. Ravno pri kulturnem, znanstvenem, družbenem, duhovnem smo morda dosegli manj, kot bi lahko.
A pod črto le ni bilo tako slabo. Morda je še največja pridobitev tega leta izkušnja, ki nam bo omogočila, da bomo prihodnje leto zastavili stvari drugače, lepše, umnejše. Za začetek inventure: v letu, ki ga bomo v kratkem arhivirali se je do petnajstega decembra v porodnišnici SB Izola rodilo petsto šestdeset otrok, do konca leta morda petsto osemdeset (in še kakih petdeset do šestdeset v drugih porodnišnicah), 2020 se jih je rodilo šeststo deset, leta 2018 jih je bilo šeststo devetdeset.
Na pokopališčih štirih istrskih občin pa so do petnajstega decembra letos pokopali osemsto devetdeset oseb (po ocenah jih bo do konca leta skupaj kakih devetsto dvajset (leta 2018 so jih pokopali osemsto sedemindvajset, torej skoraj sto manj). Bilanca med rojenimi in umrlimi v Istri je torej očitno negativna.
Več kot sto milijonov v Luko
Januarja so nas najprej razveselili iz Luke Koper, kjer so nam pojasnili, da bosta podjetje Luka Koper in država v tem letu dokončali (ali začeli) za več kot sto milijonov evrov naložb. To se je v glavnem tudi uresničilo. Država je najprej od občine Ankaran za 9, 3 milijonov evrov kupila dvanajst hektarjev zemljišč, na katerih bodo kmalu začeli urejati veliko parkirišče za avte. Marca je Luka (za približno pet milijonov evrov) odprla še tretji, bertoški vhod v pristanišče, s tem bistveno izboljšala logistiko v pristanišču in razbremenila mesto tovornjakov. Dodatnih 18,3 milijonov evrov je šlo za novo garažno hišo za kar šest tisoč avtov (predvsem za avte višjega cenovnega razreda). Junija so dogradili skoraj sto metrov operativne obale na kontejnerskem pomolu (naložba je znašala 45,6 milijonov evrov), vendar so na tem pomolu nadaljevali z dograjevanjem skladiščnih (zalednih) površin) in do konca leta končali z zabijanjem sedemsto sedemdeset nosilnih pilotov globoko v muljasto dno. Luka pa je naročila tudi dve veliki, najsodobnejši dvigali za pretovor kontejnerjev, ki ju bodo dobili prihodnje leto in zanju namenili približno trideset milijonov evrov.
Januarja so trije strokovnjaki (inženirja gradbeništva Stanislav Černe in Vitomir Mavrič ter arheolog doktor Mitja Guštin) občini Piran predstavili idejno rešitev, s pomočjo katere bi Piran ubranili pred poplavami. V Piranu so začeli z izdelavo strokovnih podlag, s pomočjo katerih naj bi v dveh letih prišli do projektov za postopno reševanje mesta pred poplavami. Za posege bi lahko država in Piran prejela večji del nepovratnih evropskih sredstev.
Sredi februarja je Luka Koper objavila podatke o poslovanju, ki so pokazali, da je družba zaradi pandemije v letu 2020 ustvarila za osem odstotkov manj prihodkov, čistega dobička pa je bilo le dvaintrideset milijonov evrov ali eno petino (8,4 milijonov evrov) manj kot leto prej.
Ustavno sodišče razveljavilo tri OPPN za Portorož
Ustavno sodišče je štiriindvajsetega februarja objavilo svojo odločbo, s katero je na pobudo Civilne iniciative Piran in Davorina Petarosa razveljavilo tri občinske podrobne prostorske načrte za območje med Portorožem in Belim Križem, ki jih je sprejel občinski svet v času, ko je županoval Peter Bossman. Občina mora zdaj najprej sprejeti OPN in na njegovi podlagi odločiti, kako urejati prostor naprej.
V začetku marca so Terme Čatež iz skupine DZS po več letih neuspelih poizkusov vendarle prodale Marino Portorož skladu JonatanMars. Natančnega zneska kupnine niso objavili, mediji so poročali, da je znesek nakupa presegel petnajst milijonov evrov. Sklad JonatanMars je izločeno podjetje skupine Vzajemci, last Uroša Razpeta, ki je predsednik nadzornega sveta Marine Portorož, novi direktor Marine pa je Luka Prebil. Novi lastniki so obljubili, da bodo v nekaj naslednjih letih investirali štiri do pet milijonov evrov in med drugim vrnili Internautico v Portorož.
Začeli graditi drugi tir do Kopra
Marca je državno podjetje 2TDK, ki ga vodi Pavle Hevka, oddalo dela za gradnjo novega tira med Divačo in Koprom konzorciju treh: slovenskemu podjetju Kolektor CPG in dvema turškima podjetjema – Yapi Merkezi in Özaltin. Investicijski program je predvideval, da bi za oddana dela lahko porabili sedemsto milijonov evrov, v postopku oddaje del pa so izvajalci ponudili, da jih bodo opravili za šeststo osemindvajset milijonov evrov (torej za dvainsedemdeset milijonov evrov manj) in v štiridesetih mesecih. Izvajalce so uvedli v delo osmega aprila. To pomeni, da bi morali izvajalci dela (predvsem gre za osem predorov in tri viadukte ter nekaj kilometrov trase) končati približno do prvega avgusta 2024. Če bodo dela končali pred koncem 2024, bodo lahko pridobili vsa pridobljena nepovratna evropska sredstva (približno dvesto petintrideset milijonov evrov), vendar se bodo za tretji sklop (torej za tire in vse, kar še sodi zraven) še enkrat prijavili in računali na dodatna nepovratna EU sredstva. S pripravljalnimi deli so začeli petega maja. Z vrtanjem prvih treh predorov pa sedemnajstega septembra, do konca leta vrtajo na sedmih napadnih mestih, najgloblje so zakopali v T7 (predor Mlinarji), skoraj tristo metrov. Vsega skupaj bodo odprli petnajst napadnih mest, da bi ulovili nekaj mesečno zamudo iz prve polovice leta gradnje. Vodstvo 2TDK zagotavlja, da rok dokončanja proge ni ogrožen, da se bo po novi progi mogoče voziti leta 2026. To je trenutno največja naložba v državi, ki prinaša Istri velike možnosti razvoja in bo hkrati omogočila prijaznejši odnos logistike do okolja, narave in ljudi.
Droga Kolinska seli Argeto iz Izole
Atlantic Grupa, hrvaški lastnik Droge Kolinske, se je v začetku 2021 odločil, da ne bo povečeval tovarne v Izoli, pač pa se bodo s programom Argeta širili v bližini Varaždina (kamor bodo investirali okoli petdeset milijonov evrov) in v Hadžićih v BiH. V Atlantic Grupi so se izgovorili, da v Izoli ni dovolj prostora, vendar v izolski občini ocenjujejo, da to ne drži in da so glavni razlog za gradnjo novih kapacitete ter selitev enega programa v tujino v bistveno nižjih cenah zemljišča. V programu Argeta v Izoli je zdaj zaposlenih sto triinštirideset ljudi. Nove kapacitete bodo zgradili do leta 2024.
Aprila so piranski občinski svetniki sprejeli odlok, s katerim so upravljanje Jernejevega kanala podelili Okolju Piran. Okolje je začelo sedmega maja skrbeti za red in čistočo, odstranilo potopljene barke iz kanala in začelo od lastnikov plovil zaračunavati nadomestilo za vzdrževanje kanala. Aprila je direktor Okolja Gašpar Gašpar Mišič napovedal, da bi do konca 2021 podjetje lahko pridobilo gradbeno dovoljenje za ureditev privezov in potem bi potrebovali še leto dni za dela. Toda doslej na upravno enoto niti vloge za gradbeno dovoljenje niso vložili.
Turizem se postavlja na noge
Konec aprila je država sprostila prepoved prehajanja med regijami in dovolila odprtje gostinskih lokalov po vsej državi, šestindvajsetega aprila so se po približno polletnem zaprtju začeli odpirati hoteli. Po ocenah je slovenski turizem tudi v sezoni, ki ni bila iz učbenikov, izgubil več sto milijonov (med pol in eno milijardo) evrov prihodkov. Še večji problem je v pomanjkanju kadrov, saj so se mnogi zaradi negotovosti prezaposlili v druge dejavnosti. Turizem slovenske Istre, ki ustvari približno eno petino turističnega prometa v državi, so od maja dalje doživeli pravo turistično eksplozijo. Večji obisk poleti (na trenutke je že presegal zmogljivosti in bil zato moteč za okolico) in občutno večji obisk v jesenskih mesecih je v veliki meri nadomestil izgubo prve tretjine leta. Po zadnjih ocenah so popravili lanski obisk (v piranski občini za sedemnajst odstotkov), v primerjavi z letom 2019 pa bo obisk približno sedemnajst odstotkov slabši, kar je v bistvu izjemen uspeh, ki še enkrat potrjuje, da si turizem po vsaki krizi v normalnih razmerah hitro opomore. Večja težava je v tem, da si že dve leti (razen izjem) ni mogel privoščiti večjih vlaganj.
V Kopru so aprila vendarle dobili majhen otoček, s premerom kakih desetih metrov, ki je pred poletjem popestril veliko pridobitev novo plažo pri Žusterni. Občini Koper je uspelo urediti devetsto metrov dolgo nasutje in novo plažo z urbanim parkom, ki je poleti postala priljubljena koprska plaža. Občina je za ureditev koprskega obmorskega parka blizu Žusterne (ki so jo zasnovali arhitekti ACMA iz Ajdovščine) namenila 3,7 milijonov evrov, od tega je bilo sedemsto sedemdeset tisoč nepovratnih sredstev iz evropskih skladov.
Prav nasproti nove plaže, več sto metrov stran, je uspelo zasebnemu hotelirju in gostincu iz podjetja Jaz in Božo temeljito prenoviti mestni hotel Grand Koper v kategorijo štirih zvezdic. Hotelirja Marja Černe in Aleš Piščanc sta za prenovo namenila 3,5 milijonov evrov, za arhitekturo so poskrbeli AKSL arhitekti z Dunaja.
Prodali Primorske novice
Konec maja je Splošna plovba Portorož prodala svoj večinski delež v časopisni hiši Primorske novice medijskemu poslovnežu Martinu Odlazku. Cene niso obelodanili, vendar je piranski podjetnik in direktor Okolja Piran Gašpar Gašpar Mišič povedal, da je za delež ponujal skupaj s partnerjem 1,2 milijona evrov, vendar jih lastnik Splošna plovba ni povabila niti k skrbnemu pregledu poslovanja.
Občina Piran je od konca maja do konca avgusta s pomočjo podjetja Geoit prenovila (odstranila azbestne plošče) ostrešje skladišča soli Grando, zdaj so v njem začasno namestili največje drsališče na Primorskem.
Konec maja so v Kopru dogradili in odprli novo garažno hišo Belvedere (štiristo oseminšestdeset parkirnih mest) pod Muzejskim trgom, za katero je občina namenila 6,6 milijonov evrov ter tako omogočila varno parkiranje avtom v središču starega mesta.
Avgusta pa so začeli graditi še garažno hišo Sonce za štiristo štiriinšestdeset avtov, nedaleč od poslovne stavbe Barka in od upravne stavbe Luke Koper. Stala bo nekaj čez šest milijonov evrov (polovico od tega bo nepovratnih evropskih sredstev), dograditi jo nameravajo do konca avgusta 2022.
Junija so iz Luke Koper vozili posebno velik tovor, namreč kar petinšestdeset metrov dolge elise za vetrno elektrarno v Avstriji, ki so jih peljali po tri hkrati in so tehtale devetinpetdeset ton. To je bilo veliko več, kot je meril nesrečni policijski čoln P 111, ki so ga sredi novembra iz Kopra prepeljali v Muzej vojaške zgodovine v Pivko.
Konec junija so delničarji na skupščini Luke Koper imenovali nove nadzornike: Franci Matoz (kasneje izvoljen za predsednika), Nevenka Črešnar Pergar, Božidar Godnjavec, Andrej Koprivec in Rado Antolovič.
Dvajsetega avgusta je po dolgem času v Koper priplula prva križarka Sea Dream in pripeljala prvih, zgolj šestdeset potnikov na križarjenju po Jadranu. To je bila sramežljiva napoved ponovnega začetka industrije križarjenj tudi v našem morju.
Septembra so delavci Grafista in Adriainga začeli z obnovo ribiškega pomola v Izoli, ki bo stala 2,65 milijona evrov. Dela naj bi dokončali do maja 2022.
Steletovo priznanje za prizadevanja pri ohranjanju sakralne dediščine v Piranu in na Primorskem je septembra prejel piranski župnik Zorko Bajc, ki je v dvajsetih letih v Piranu izpeljal številne konservatorske posege ter poskrbel za obnovo in ohranjanje dragocenih cerkvenih spomenikov.
Popovič ni uspel z referendumom
Začetek oktobra je bil najprej v znamenju prizadevanj nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča, da bi v Kopru pokazal svoje politične mišice, ki jih je napenjal eno leto. V Kopru so izpeljali referendum o parku na nekdanjem zemljišču Toncity. Popovič se je uštel glede podpore. Udeležba na referendumu o parku je bila sorazmerno nizka (dvaindvajset in pol odstotna), kar je sicer zadoščalo za veljavnost referenduma, vendar je njegovo pobudo podprlo samo štirideset odstotkov tistih, ki so prišli na referendum, daleč premalo, da bi obveljala njegova. V Kopru bodo pripravili nov prostorski načrt.
Sredi oktobra so Obalne galerije Piran slavnostno obeležile šestdeseto obletnico delovanja Forme vive. Na jubilejnem simpoziju so delovali še štirje izjemni kiparski umetniki. Njihovi kipi bodo dodatno polepšali parke v štirih obalnih občinah.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je obiskal istrske občine in Rižanski vodovod in še enkrat zagotovil, da projekt oskrbe pitne vode za Istro in Kras poteka po načrtih, navkljub temu, da mu Civilna iniciativa za Kras in Brkine in drugi predstavniki Krasa odločno nasprotujejo.
Politika je ob nesreči vlaka junija 2019 obljubila, da bo rešitev za vodo našla v dveh letih. Minili sta dve leti in pol, rešitve še ni.
Slaba oljkarska letina
V začetku novembra se je izkazalo, da so oljke (podobno kot večina sadja) letos zelo slabo rodile in da so oljkarji pridelali slabo tretjino oljčnega olja. Oljkarji še vedno ne vedo, kdo jim bo priskočil na pomoč in če jo bodo sploh dobili.
V začetku novembra je koprska osrednja cerkev – stolnica Marijinega vnebovzetja – slovesno predstavila največje cerkvene orgle v Sloveniji, ki so jih pridobili pred štirimi leti v dar iz Švice (Tonhalle iz Züricha). Kar štiri leta so se morali truditi, da so zgradili nov kor in postavili nanj orgle. Koprska stolnica je s tem še veliko bogatejša (ponaša se z najdragocenejšimi platni v državi).
Konec novembra in v decembru je prebivalce slovenske Istre presenetila ena največjih in futuristična mega jahta, trojambornica A. Kar sto triinštirideset metrov dolga jadrnica (s stometrov visokimi jambori) drznih in fantastičnih oblik je zbudila ogromno pozornosti in ugibanj. V resnici se pripravlja na določena vzdrževalna dela, ki jih bodo verjetno opravili v eni od italijanskih ladjedelnic.
Izola postala raziskovalni center za les
Univerza na Primorskem in partnerji, ki so ustanovili raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, so decembra dogradili največjo leseno stavbo v Sloveniji. Stavba, ki že s svojo arhitekturo in gradbenim materialom opozarja na posebno nalogo raziskovalnega inštituta, je zrasla v Livadah, na območju nekdanjega univerzitetnega kampusa Univerze na Primorskem. Stavba napoveduje in predstavlja eno največjih naložb v znanost na območju slovenske Istre, saj gre za projekt, ki ga ocenjujejo na 45 milijonov evrov. Samo za gradnjo stavbe so namenili 11 milijonov evrov, za raziskovalno in drugo opremo v njej pa deset celih 6 milijonov evrov.
Civilna iniciativa Gibanje za Izolo je novembra zbrala dovolj podpisov v podporo izvedbi referenduma. Izolski župan je odločil, da bo referendum devetega januarja.
V četrtek, devetega decembra pa se je v reki Dragonji zgodila še ena begunska tragedija, v kateri je umrla deset letna turška deklica, ki je skušala skupaj z mamo prebroditi deročo in tistega dne nevarno Dragonjo. Slovenska politika je zmogla predvsem medsebojno obtoževanje, katera politika je najbolj odgovorna za takšno usodo beguncev. Še en dogodek, ki opozarja, da leto, ki se izteka, ni prineslo samo zmag, napredka in bogatenja, ampak najverjetneje še vsaj toliko izgube duš.
Boris Šuligoj
